1. Vpliv podnebnih sprememb in gozdarskih aktivnosti na številčnost malega skovika Glaucidium passerinum na območju Pohorja : Magistrsko deloMilica Nikolić, 2024, master's thesis Abstract: Slovenija je gozdnata dežela, saj gozdovi poraščajo dobro polovico države, hkrati pa jo odlikuje nadvse pestra narava. Gozdovi izstopajo po visoki biodiverziteti, pri čemer so ptice med bolj opaznimi skupinami živali – z njimi se srečujemo na vsakem koraku. V raziskavi sem leta 2024 popisovala prisotnost najmanjše evropske sove, malega skovika (Glaucidium passerinum), na območju zavarovanega območja (SPA - special protection area) Pohorje. Vrsta je na seznamu Dodatka 1 Direktive o pticah in je opredeljena kot kvalifikacijska vrsta za SPA Pohorje (SI5000006). V raziskavi sem ugotavljala vpliv podnebnih sprememb in gozdarskih aktivnosti na prisotnost malega skovika v gozdovih Pohorja. Poleg tega sem svoje podatke popisa primerjala s podatki iz leta 2015. Na več lokacijah sem v popoldanskem času predvajala posnetek oglašanja malega skovika in beležila njegov odziv. Prav tako sem merila temperaturo v času popisa in prisotnost starega drevja. Povprečna temperatura v paritvenem obdobju spomladi se je v primerjavi z letom 2015 zvišala za 1,77 °C. Popisne točke sem izbirala večinoma v smrekovo-bukovem gozdu in na gozdnem robu. Stari listavci, ki so primeren habitat za gnezdenje malega skovika, so prevladovali na okoli 50 % popisnega območja. Število malega skovika se v primerjavi z letom 2015 ni bistveno spremenilo. Ugotovila sem, da višje temperature v letu 2024 niso pomembno vplivale na prisotnost vrste, hkrati pa je gozd v veliki meri dobro ohranjen in primeren habitat za malega skovika.
Keywords: razširjenost, sova, populacijska variabilnost, klimatske spremembe, starejši gozdni sestoji, odmrlo drevje, Slovenija
Published in DKUM: 20.12.2024; Views: 0; Downloads: 16
 Full text (1,21 MB) |
2. |
3. |
4. Vpliv bodočega podnebja na uspevanje oljke ( Olea europea ) na vzhodni jadranski obali (Slovenija, Hrvaška)Iztok Lorenčič, 2019, master's thesis Abstract: Povzetek
V okolju delujejo številni dejavniki, ki vplivajo na življenjske procese in razvoj oljke. Pomembni dejavniki, ki oblikujejo podnebne razmere okolja so temperatura, voda (padavine in vlaga v ozračju in tleh), svetloba in vetrovi. Oljka je rastlina sredozemskega podnebja, za katero so značilne mile zime in topla in suha poletja. Spremljanje podnebnih razmer, ki ustrezajo oljki, pa je bistvenega pomena pri preučevanju možnosti njene razširjenosti. Oljčna pridelava je ranljiv kmetijski sistem, ki je primeren za študij prilagodljivost na podnebne spremembe zaradi dolge življenjske dobe oljčnega drevesa, njegove občutljivosti na sušo in visoke temperature in vse večje vloge oljčnih nasadov, ki jih imajo v gospodarstvu v sredozemskih območjih. V Sredozemlju podnebni scenariji predvidevajo povišanje povprečne temperature zraka in večje število skrajnih (ektremnih) vremenskih pojavov, predvsem pa zmanjšanje količine padavin. Oljka se bo v prihodnjih desetletjih soočala z podnebnimi spremembami v Sredozemlju in pričakovati je, da se bodo njene obdelovalne površine prilagodile v skladu predvideni klimatskimi spremembami.
S pomočjo modelov smo ugotavljali, kakšna je primernost habitata za gojenje oljk v Sloveniji in na Hrvaškem. S to raziskavo smo želeli ugotoviti vpliv bioklimatskih spremenljivk na razširjenost oljčnikov v Sloveniji in na Hrvaškem, oceniti in ovrednotiti bodoče podnebne pogoje za gojenje oljk v Sloveniji in na Hrvaškem, zaznati variabilnost modelnih podnebnih napovedi na primeru oljčnikov in identificirati bodoča ustrezna in neustrezna območja za gojenje oljk v Sloveniji in na Hrvaškem.
Z uporabo programa TerrSet, bioklimatskih spremenljivk iz baze WorldClim in zbranih podatkov o pojavljanju vrste smo izdelali model razširjenosti oljk na vzhodni jadranski obali Slovenije in Hrvaške, za sedanjost in dva scenarija za leto 2070 (RCP4.5, RCP8.5). Uporabili smo modela Mahalonobis typicality (MT) in Crop Climate Suitability (CCS). Podatke o razširjenosti oljčnikov v Sloveniji smo pridobili s pomočjo podatkov o rabi tal za leto 2016, ki so dostopni na spletnem portalu Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, za podatke o pojavljanju vrste na Hrvaškem pa smo uporabili karto zemljišč negozdnih habitatov Hrvaške (http://www.iszp.hr/gis/ 20.3.2019).
Iz naših rezultatov zelo težko napovemo ali bo v prihodnosti več primernih območjii za gojenje oljk, saj modela napovedujeta precej različno stanje. Model MT napoveduje zmanjšanje površine območij z najvišjo stopnjo primernosti po obeh scenarijih, vendar se bo zelo zmanjšala tudi površina območji s najnižjo stopnjo primernosti po pesimističnem scenariju. Model CCS napoveduje širjenje primernih habitatov proti notranjosti.
Ugotovimo lahko, da nam scenarija RCP4.5 in RCP8.5 kažeta precej različno sliko. Predvsem po modelu MT je razlika precej bolj opazna v severnejših predelih, kjer pa rezultati niso v skladu z našimi pričakovanji, saj se primerna območja zelo skrčijo. CCS model pa ravno nasprotno kot model MT največje razlike kaže na južnejših obalnih predelih severne Dalmacije na meji s srednjo Dalmacijo, kjer bo v prihodnosti več primernih območji in se bodo širila proti notranjosti.
Dolgoročne klimatske napovedi so lahko dokaj nezanesljive, še zlasti bodoči scenariji podnebja v regionalni prostorski skali. Za natančnejše napovedi primernih habitatov za gojenje oljke bi bile potrebne bolj poglobljene analize na regionalni ravni. Prav gotovo bo oljkam v prihodnosti ustrezalo toplejše ozračje, vendar pa je problematika večplastna.
Keywords: Oljka (Olea europea), modeli razširjenosti vrst, potencialna razširjenost, primernost habitata, MT, CCS, klimatske spremembe, vzhodna jadranska obala.
Published in DKUM: 04.02.2021; Views: 1187; Downloads: 73
Full text (2,78 MB) |
5. Zaznavanje klimatskih sprememb kot grožnje varnostiAndrej Sotlar, Jerneja Šifrer, Silvo Grčar, 2015, original scientific article Abstract: Namen prispevka:
Namen prispevka je predstaviti varnostne razsežnosti posledic klimatskih sprememb, predstaviti in analizirati dosedanje raziskave o zaznavanju klimatskih sprememb kot grožnje varnosti in izmeriti stopnjo njihovega zaznavanja na populaciji študentov dveh slovenskih fakultet, ki se ukvarjajo s proučevanjem varnosti in/ali klimatskih sprememb, zaradi česar gre pričakovati, da imajo bolj izdelana stališča do proučevane tematike.
Metode:
Uporabljena je analiza primarnih in sekundarnih virov, vključno s pregledom raziskav evropskega in nacionalnega javnega mnenja ter metoda anketiranja študentov Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru in Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani o zaznavanju klimatskih sprememb kot grožnje varnosti.
Ugotovitve:
Tako prebivalci Slovenije kot študenti Fakultete za varnostne vede in Biotehniške fakultete klimatske spremembe zaznavajo kot resno grožnjo, predvsem v globalnem smislu, a še vedno manjšo v primerjavi z ekonomsko-socialnimi dejavniki ogrožanja varnosti na svetovni in nacionalni ravni. Med študenti ni opaziti razlike v zaznavi klimatskih sprememb kot grožnje varnosti. Študenti obeh fakultet v povprečju menijo, da klimatske spremembe ogrožajo predvsem svetovno varnost in manj varnost v Sloveniji in varnost posameznika. Kljub temu ocenjujejo, da jih klimatske spremembe danes ogrožajo bolj kot pred petimi leti. Študenti Fakultete za varnostne vede močneje zaznavajo pojavne oblike klimatskih sprememb v primerjavi s študenti Biotehniške fakultete.
Omejitve/uporabnost raziskave:
Raziskava je bila narejena samo na študentski populaciji, zato bi jo bilo koristno ponoviti tudi na populaciji prebivalcev Slovenije.
Izvirnost/pomembnost prispevka:
V raziskavi so sodelovali študenti, za katere lahko sklepamo, da o učinkih klimatskih sprememb zaradi kurikuluma njihovih fakultet verjetno vedo več kot študenti drugih fakultet. Zato je iz njihovih odgovorov možno predvidevati, kakšno bi bilo zaznavanje klimatskih sprememb pri drugih, na tem področju »manj ozaveščenih« študentov. Ta spoznanja bi bilo mogoče uporabiti pri vnašanju vsebin s področja klimatskih sprememb v druge visokošolske študijske programe.
Keywords: klimatske spremembe, zaznavanje, grožnje, varnost, študenti
Published in DKUM: 16.04.2020; Views: 970; Downloads: 74
Full text (883,75 KB)
This document has many files! More... |
6. Onesnaževanje v letalskem prometu : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloMonika Gajski, 2018, undergraduate thesis Abstract: Letalski promet je čedalje bolj razvit, s tem pa za seboj potegne veliko dobrih, kot tudi slabih lastnosti. Letala pri svojem delovanju v zrak spustijo delce, ki povzročajo onesnaženost. S svojim hrupom povzroča nevšečnosti tako pri ljudeh, kot živalih. Imajo veliko vpliva tudi na zdravje. Za širitev letališč je potrebno veliko novega prostora, ki so bila včasih kmetijska zemljišča. Stremeti moramo k temu, da bi čimbolj obvarovali naše okolje ter zdravje.
Keywords: diplomske naloge, letalski promet, letalski hrup, klimatske spremembe, onesnaževanje, onesnaževanje zraka
Published in DKUM: 30.11.2018; Views: 1886; Downloads: 326
Full text (1,06 MB) |
7. Vpliv podnebnih sprememb na naravne nesreče na območju SlovenijeKarmen Hozjan, 2015, original scientific article Abstract: Članek obravnava vpliv podnebnih sprememb na naravne nesreče po statističnih regijah v Sloveniji. Predstavili smo rezultate statističnega pregleda in izračunanih trendov, povprečnih temperatur, padavin in vodne bilance, v obdobju zadnjih tridesetih let v Sloveniji, za izbrane meteorološke postaje. V drugem delu smo statistično analizirali posamezne naravne nesreče in kartografske prikaze ocenjene škode, ki so jo povzročale naravne nesreče po statističnih regijah v Sloveniji, v obdobju 2000‒2013.
Keywords: Slovenija, podnebje, klimatske spremembe, naravne nesreče, elementarne nesreče
Published in DKUM: 16.04.2018; Views: 1756; Downloads: 176
Full text (1,29 MB)
This document has many files! More... |
8. Potencialna razširjenost jelke (Abies alba) v jugovzhodno-alpskem in dinarskem fitogeografskem območju Slovenije in Hrvaške v luči klimatskih spremembAljaž Kožuh, 2017, master's thesis Abstract: V zadnjih desetletjih postajajo vse bolj pereča tema klimatske spremembe ter njihov vpliv na okolje in biosfero. Zelo pogoste so napovedi o dvigu globalne povprečne letne temperature ter večji pogostosti in intenzivnosti vremenskih ekstremov. To bo prav gotovo imelo opazen vpliv tako na človeško družbo, kot na vse ostale organizme ki bivajo na tem planetu. S to raziskavo smo želeli ugotoviti njihov vpliv na potencialno razširjenost (bele) jelke (Abies alba) pri nas. Za območje raziskave smo izbrali alpsko fitogeografsko regijo Slovenije ter dinarsko fitogeografsko regijo Slovenije in Hrvaške, saj je tam jelka pri nas najbolj pogosta. Že danes je opazno krčenje areala jelke na južnem območju razširjenosti zaradi vse intenzivnejših poletnih suš in vročine v Mediteranu ter širjenje areala proti severovzhodu zaradi toplejše klime in milejših zim kontinentalne Evrope.
Vpliv klimatskih sprememb na potencialno razširjenost smo želeli ponazoriti s pomočjo ekološkega modeliranja. Vzeli smo prostorske podatke o razširjenosti jelke v Sloveniji in na Hrvaškem ter okoljske spremenljivke (nadmorska višina in bioklimatske spremenljivke) za današnje stanje in štiri prihodnje scenarije na podlagi štirih različnih možnih reprezentativnih koncentracij toplogrednih plinov (RCP). Te podatke smo obdelali s pomočjo GIS orodij ter nato izvedli modeliranje z modelom Mahalonobisova tipičnost (Mahalonobis) in Maksimalna entropija (Maxent), s pomočjo katerih smo želeli napovedati primernost habitata za jelko danes in v primeru vseh štirih prihodnjih scenarijev.
Rezultati niso pokazali večjih sprememb v primernosti habitata v obeh regijah. Primernost habitata naj bi se nekoliko povečala, v osrednjem in zahodnem delu alpske regije najbolj ob bolj optimističnih scenarijih (RCP2.6 in RCP4.5), na Pohorju in v Dinarski regiji pa ob bolj pesimističnih scenarijih (RCP6.0 in RCP8.5). Izrazitejše izboljšanje primernosti habitata pa bodo najbrž vseeno zavrli vse intenzivnejši vremenski ekstremi (poletna suša in vročina, zimski mraz, vremenske ujme). Zaradi zavrtja vplivov Mediterana s stani gorskih barier na jugozahodnem robu obeh regij bo sprememba areala in primernosti habitata jelke najbrž bolj podobna tistim v notranjosti celine, ki predvidevajo širjenje areala in boljše uspevanje jelke zaradi toplejše klime in milejših zim, kot tistim v Mediteranu, ki predvidevajo krčenje areala zaradi vse pogostejših in intenzivnejši poletnih suš in vročine.
Točnost modelov in reprezentativnost rezultatov nekoliko omejujejo groba resolucija in popačenost bioklimatskih podatkov na regionalni ravni ter različna gostota podatkov o razširjenosti jelke na obeh straneh meje. Za boljši model se je izkazal Mahalonobis, saj Maxent slabo operira s tovrstnimi tipi prostorskih podatkov.
Keywords: alpska fitogeografska regija, dinarska fitogeografska regija, ekološko modeliranje, jelka, klimatske spremembe, potencialna razširjenost, primernost habitata, RCP, sprememba areala
Published in DKUM: 19.09.2017; Views: 1704; Downloads: 315
Full text (3,79 MB) |
9. Vpliv klimatskih sprememb na percepcijo varnosti : magistrsko deloSilvo Grčar, 2015, master's thesis Abstract: Velik del znanstvene skupnosti klimatske spremembe pripisuje globalnemu segrevanju zemeljskega ozračja, ki ga pospešuje človekova dejavnost. Dolgoročna opazovanja in meritve z bolj izpopolnjeno tehnologijo so pokazali, da se v naravi dogajajo nekatere spremembe, ki jih povezujemo s klimatskimi spremembami. Pomembno si je prizadevati za blažitev vzrokov za klimatske spremembe in izvajanje ukrepov prilagajanja posledicam klimatskih sprememb v prihodnosti. Pojmovanje sodobne varnosti je kompleksnejše v primerjavi z obdobjem pred tridesetimi leti. Grožnje varnosti so postale številnejše in vsebinsko različne. Kakovost človekovega bivanja je odvisna od zdravega življenjskega okolja. Klimatske spremembe krepijo že znane grožnje varnosti in pospešujejo nastajanje novih groženj. Sodobno varnostno okolje zaznamujejo večja soodvisnost človeštva, gospodarske krize, urbanizacija in omejen dostop do življenjsko pomembnih virov. Zaznava vpliva klimatskih sprememb kot grožnje varnosti je odvisna predvsem od sposobnosti zaznavanja človeka kot posameznika in družbene skupnosti. Strokovna javnost je precej enotna o vplivu klimatskih sprememb na varnost, medtem ko je stopnja zaznavanja posameznika odvisna predvsem od osebne izkušnje in ravni informiranosti. Stopnjo zaznavanja vpliva klimatskih sprememb na varnost ugotavljamo tudi z merjenjem stališč posameznika. S primerjavo stališč v izbranem časovnem obdobju pa lahko sklepamo o trendu razvoja zaznavanja vpliva klimatskih sprememb na varnost.
Čeprav je splošna raven zavedanja prebivalstva o klimatskih spremembah precej visoka, je informiranost odvisna od intenzivnosti medijskega poročanja in kritične presoje posredovanih informacij o klimatskih spremembah. Anketirani študenti Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru in Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani kot najpogostejši vir informiranja o klimatskih spremembah navajajo dokumentarne oddaje, internet in televizijo. Precej dobro so seznanjeni s posledicami in vzroki klimatskih sprememb ter nekoliko manj z načini spopadanja s klimatskimi spremembami. Študenti klimatskih sprememb ne zaznavajo kot posebno velike grožnje varnosti v primerjavi z ekonomsko-socialnimi dejavniki ogrožanja varnosti na svetovni in nacionalni ravni. Med študenti ni opaziti razlike v zaznavi klimatskih sprememb kot grožnje varnosti. Študenti obeh fakultet v povprečju menijo, da klimatske spremembe ogrožajo predvsem svetovno varnost in manj varnost v Sloveniji in varnost posameznika. Kljub temu ocenjujejo, da jih klimatske spremembe danes ogrožajo bolj kot pred petimi leti. Študenti Fakultete za varnostne vede močneje zaznavajo pojavne oblike klimatskih sprememb v primerjavi s študenti Biotehniške fakultete. Strokovne organizacije, katerih delovna področja vključujejo problematiko klimatskih sprememb, so precej enotne o vplivu klimatskih sprememb na varnost. V Sloveniji je treba izdelati celovitejše analize vpliva klimatskih sprememb na okolje, strateške dokumente in načrte za ukrepanje na področju klimatskih sprememb ter urediti zakonodajo. Teh nalog pa ni mogoče opraviti brez usklajenega delovanja posameznih vladnih resorjev. Ovire za ureditev področja klimatskih sprememb so politična nestabilnost v Sloveniji, pogosta prestrukturiranja ministrstev in zamenjave ministrov ter pomanjkanje strokovnega kadra in finančnih virov.
Keywords: varnost, okolje, klimatske spremembe, magistrska dela
Published in DKUM: 02.09.2015; Views: 1959; Downloads: 252
Full text (1,55 MB) |
10. Podnebna kooperacija v igri zapornikove dilemeAleksandra Murks Bašič, Matjaž Perc, 2011, review article Abstract: Podnebne spremembe so obravnavane kot eden izmed največjih izzivov na ravni mednarodne kooperacije, s katerimi se sooča človeštvo. Podnebni problem je namreč klasičen problem, ki se ukvarja z javnimi dobrinami. Teorija iger je eno izmed orodij, s pomočjo katerih lahko definiramo glavne kriterije za izvedbo mednarodnih skupnih aktivnosti obvladovanja podnebnih sprememb. Takšne skupne aktivnosti bodo v članku uporabljene z namenom predstavitve evolucije uspešnega sodelovanja. Svet je spoznal, da obvladovanje podnebnih sprememb povzroča stroške, in nagnjenost k onesnaževanju bo vedno prisotna. Zato se vprašajmo, ali lahko stohastični element v podnebni igri, ki pomeni neko stopnjo negotovosti, zviša verjetnost prevzema strategije kooperacije. Naš model temelji na igri zapornikove dileme, ki proučuje evolucijo kot sodelovanje med sebičnimi posamezniki.
Keywords: javne dobrine, klimatske spremembe, teorija iger, kooperacija
Published in DKUM: 10.07.2015; Views: 2315; Downloads: 64
 Link to full text |
