| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
ANALIZA REZULTATOV PITANJA TELET “POHORJE BEEF”
Nežka Jurič, 2009, diplomsko delo

Opis: Cilj diplomskega dela je bil analiza pitanja starejših telet po tehnologiji "Pohorje beef". Narejena je bila anketa ekoloških rej Pohorja in Kozjaka (n=49) in analiza rastnosti in klavne kakovosti. V analizi so bili zbrani podatki iz slovenskih klavnic za pet let (2003—2008) in sicer za ekološko vzrejena teleta po tehnologiji "Pohorje beef" (n=634), starejša teleta različnih genotipov iz široke reje (n=2980) in mlado pitano govedo iz istih rej (n=271). Anketirane kmetije so usmerjene v rejo krav dojilj lisaste pasme in vzrejo starejših telet križanja lisasta×limousin, a zaradi nespodbudnih cen je interes rejcev za prodajo pod blagovno znamko"Pohorje beef" majhen. V strukturi zakola so teleta vzrejena po tehnologiji "Pohorje beef" predstavljala 17% vseh starejših telet. Ob zakolu so imela v 204 kg klavne mase pri 328 dneh starosti. Neto dnevni prirast klavne mase trupa je bil 627 g/dan. V primerjavi s čistopasemskimi teleti iz široke reje so priraščala bolje, razlike z mesnimi križanci so bile neznačilne. Po konformaciji so bila boljša v primerjavi z vsemi genotipi starejših telet iz široke reje. Primerjava z mladim pitanim govedom iz istih rej je pokazala, da podaljšano pitanje teh telet ekonomsko ni zanimivo. Za 110 dni starejše živali iz istih rej so bile le 19 kg težje, kar kaže na zastoj v rasti, ki se odraža tudi v nižjih (17%) prirastih in manjši omišičenosti. Značilna interakcija med spolom in starostno kategorijo kaže na to, da so bile posledice daljšega pitanja manj izražene pri telicah kot bikcih.
Ključne besede: pozno odstavljena teleta/ekološka reja/rastnost/klavna kakovost.
Objavljeno: 29.07.2009; Ogledov: 3529; Prenosov: 330
.pdf Celotno besedilo (20,63 MB)

2.
VPLIV PREDPITOVNE REJE, SPOLA IN DRŽAVE IZVORA NA RASTNOST IN KLAVNO KAKOVOST GOVEJIH PITANCEV
Robert Fišer, 2013, diplomsko delo

Opis: Cilj raziskave je bil analizirati vpliv začetnega rejca (predpitovne reje), spola ter države izvora na rastnost in klavno kakovost pitancev lisaste pasme. V raziskavo smo zajeli 698 živali (bikov in telic), ki so bile vzrejene na preučevani kmetiji in zaklane v obdobju 10 let (2002–2012). Živali so prišle na kmetijo od različnih rejcev iz Slovenije in sosednjih držav (uvoz iz Češke in Madžarske) pri povprečni starosti 97 dni in povprečni telesni masi 150 kg. V primeru slovenskih živali nas je v prvi vrsti zanimal vpliv predpitovne reje oziroma rejca, ki je živali oskrboval do prihoda na našo kmetijo. V ta namen smo živali razdelili v dve skupini glede na sposobnost zauživanja voluminozne krme (dobra in slaba sposobnost). Rezultati niso pokazali razlik v rastnosti in klavni kakovosti med skupinama pri nobeni izmed preučevanih kategorij. Nadalje smo naredili primerjavo bikov in telic v slovenskih razmerah in potrdili že znane ugotovitve o boljši rastnosti in klavni kakovosti bikov. Pri vrednotenju vpliva države izvora smo slovenske bike primerjali z madžarskimi, slovenske telice pa s češkimi. Slovenski biki so v primerjavi z madžarskimi boljše priraščali, bili so manj zamaščeni, v mesnatosti pa se niso razlikovali. Podobno se je izkazalo tudi pri telicah (boljša rastnost slovenskih telic, enaka mesnatost), le da so bile slovenske telice nekoliko bolj zamaščene.
Ključne besede: goveji pitanci, rastnost, klavna kakovost
Objavljeno: 20.12.2013; Ogledov: 1372; Prenosov: 151
.pdf Celotno besedilo (573,31 KB)

3.
PRIMERJAVA RASTNIH IN KLAVNIH LASTNOSTI BIKOV LISASTE PASME PO PROIZVODNEM TIPU
Vesna Breznik, 2014, diplomsko delo

Opis: Cilj raziskave je bil analizirati vpliv proizvodnega tipa (ali proizvodne usmeritve) očeta na lastnosti rastnosti in klavne kakovosti potomcev lisaste pasme iz progenega testa. Glede na proizvodni tip očeta, ki je določen na osnovi skupnega selekcijskega indeksa, so bili biki razdeljeni v tri skupine: mlečni, kombinirani in mesni tip. V raziskavo je bilo vključenih 800 potomcev 64 bikov očetov. Zajeli smo 495 potomcev 39 bikov kombiniranega tipa, 200 potomcev 17 bikov mlečnega tipa in 105 potomcev 8 bikov mesnega tipa. Živali smo spremljali od vhlevitve živali na testno postajo (pri starosti 2,3-2,5 meseca) do zakola (pri starosti 17,8 -18,5 mesecev). V testnem obdobju so se meritve izvajale vsaka dva meseca (skupaj sedemkrat). V vsakem terminu smo beležili kazalce rastnosti (starost, maso, višino vihra, višino križa in dnevni prirast), ob zakolu pa smo določili še klavno kakovost ( maso toplih polovic, klavni izkoristek, globino prsi, dolžino trupa, neto prirast, indeks konformacije ter oceno mesnatosti in zamaščenosti po EUROP klasifikaciji). Rezultati raziskave so pokazali, da proizvodni tip očeta ne vpliva na lastnosti rastnosti in klavne kakovosti potomcev.
Ključne besede: biki, lisasta pasma, proizvodni tip, rastnost, klavna kakovost
Objavljeno: 30.06.2014; Ogledov: 867; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (887,73 KB)

4.
5.
Rezultati pitanja prašičev v kmečkih rejah – Specializirana prašičerejska kmetija
Valerija Jurkovič, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomski nalogi smo zbirali podatke o pitanju prašičev v kmečkih rejah. Za raziskavo smo izbrali dve specializirani prašičerejski kmetiji (A in B) iz okolice Gornje Radgone. Na izbranih kmetijah smo najprej izvedli anketo in tako pridobili osnovne podatke o kmetiji (hlevih, boksih), živalih, krmljenju, načinu reje. Na vsaki kmetiji smo naključno izbrali po dva boksa in prašiče označili. V času pitanja smo prašiče štirikrat individualno stehtali ter dnevno merili porabo krme (na boks). Krmo smo tudi kemično analizirali. Ob zakolu smo v klavnici izmerili lastnosti klavne kakovosti. V času pitanja so imeli prašiči na obeh kmetijah primerljiv razpoložljiv prostor (precej nad minimalnimi standardi, na kmetiji A dodatno še izpust) in enako število krmilnih mest. Rezultati so pokazali primerljivo kemično sestavo krme (15 MJ metabolne energije, 150 g beljakovin/kg) kot tudi enako konzumacijo krme med celotnim pitanjem na kmetijah (2,51 kg/dan). Kljub temu je bil na kmetiji A dnevni prirast prašičev nižji (753 vs. 833 g) kot na kmetiji B, konverzija pa posledično večja (3,33 vs. 3,01 kg krme/kg prirasta). Zaradi večje mase živali ob zakolu na kmetiji B so imeli ti prašiči tudi večjo maso toplih polovic, sicer pa je bila klavna kakovost na obeh kmetijah primerljiva. Dobljene rezultate (razlike v prirastu in konverziji) lahko pojasnimo z opaženimi slabšimi razmerami v hlevu kmetije A: temnejši, prašen, zadušljiv hlev, le občasna prisotnost obogatitvenega materiala, neustrezne nastavitve krmilnikov in posledično večji raztros krme ter povečana agresija prašičev pri krmljenju.
Ključne besede: prašiči, pitanje, specializirana reja, rastnost, klavna kakovost
Objavljeno: 29.08.2016; Ogledov: 776; Prenosov: 82
.pdf Celotno besedilo (638,64 KB)

6.
REZULTATI PITANJA PRAŠIČEV V KMEČKIH REJAH – MEŠANA ŽIVINOREJSKA KMETIJA
Katarina Horvat, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Na dveh mešanih živinorejskih kmetijah (S in L) smo spremljali pitanje prašičev v obdobju enega turnusa (5 mesecev, od 30 do 120 kg). Na kmetiji S smo spremljali 9 prašičev (komercialni križanci), na kmetiji L pa 6 prašičev (križanci 12×54). Živali smo v času pitanja individualno tehtali ter izračunali dnevne priraste. Izvedli smo Weendsko analizo krme in dnevno spremljali porabo krme na boks. Po zakolu smo določili klavno kakovost in kakovost mesa. Analiza vzorcev krme je pokazala, da so imeli prašiči na kmetiji S v obroku (v kg sveže snovi) 101 g beljakovin (SB) 11,6 MJ metabolne energije (ME), prašiči na kmetiji L pa 98 g SB in 14,3 MJ ME. Na kmetiji S so prašiči dosegli 530 g dnevnega prirasta (DP), konzumacijo 1,94 in konverzijo 3,67. Na kmetiji L so imeli prašiči DP 641 g, konzumacijo 2,73 in konverzijo 4,26. Poleg energetsko bogatejše krme, so imeli prašiči na kmetiji L 30 % višjo konzumacijo krme. Ti prašiči so zaužili 37-45 % več energije in 20-30 % več surovih beljakovin kot prašiči na kmetiji S. V obeh primerih pa je bil krmni obrok neustrezen/neuravnotežen. Prašiči kmetije L so imeli glede na normative energetsko prebogato krmo in primanjkljaj SB, posledično so razmeroma dobro rastli, vendar so se zamastili. Prašiči na kmetiji S so imeli skozi celotno obdobje pitanja glede na normative pomanjkanje ME in SB. Posledica tega so bili nižji dnevni prirasti, manjša zamaščenost in večja mesnatost trupov. Prašiči kmetije L so imeli debelejšo slanino in manj mesnate trupe. V kakovosti mesa med kmetijama ni bilo značilnih razlik.
Ključne besede: prašiči, kmečka reja, rastnost, klavna kakovost, kakovost mesa
Objavljeno: 31.08.2016; Ogledov: 1360; Prenosov: 139
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

7.
Vpliv dodajanja tanina, hmelja, in vitamina e v krmo na rastnost in klavno kakovost prašičev
Jernej Kokol, 2018, magistrsko delo/naloga

Opis: Cilj raziskave je bil preveriti vpliv tanina, hmelja in vitamina E na rastnost in klavno kakovost prašičev. Pitovni poskus smo izvedli v obdobju od decembra 2014 do februarja 2015 na komercialnih prašičih križancih. V poskus je bilo vključenih 41 živali obeh spolov, ki so ob začetku poskusa v povprečju tehtale 75,1 ± 10,4 kg. Po doseženi masi 80–90 kg so bile živali krmljene s krmilom BEK 2, ki mu je bilo pri poskusni skupini T1 dodanega 3 % komercialnega pripravka Farmatan, pri skupini T2 0,4 % hmelja in pri skupini T3 vitamina E (125 IE α-tokoferola). Prašiči so bili med poskusom tehtani trikrat, po zakolu pa je bila stehtana še masa toplih polovic. Prašičem smo izmerili debelino slanine in mišice (m. glutaeus medius) ter izračunali delež mesa v trupu po metodi DM5. Z analizo podatkov smo ugotovili, da tanin, hmelj in vitamin E niso imeli statistično značilnega vpliva na rastnost in klavno kakovost prašičev. Statistično značilni razliki (P>0,05) smo ugotovili samo kot posledico vpliva spola pri prvem in pri drugem tehtanju, pri čemer so imele svinjke v povprečju od 11,1% (P= 0,0030) do 13,7 % (P= 0,0081) manjšo telesno maso od kastratov.
Ključne besede: antioksidanti, prašiči, krmni dodatki, rastnost, klavna kakovost
Objavljeno: 26.02.2018; Ogledov: 371; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (549,53 KB)

8.
Analiza klavne kakovosti bikov iz gospodarskega križanja
Nataša Medved, 2019, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomski nalogi smo primerjali bike pitance treh v Sloveniji najbolj zastopanih čistih pasem (lisaste-LS, rjave-RJ in črno−bele-ČB) in križance med omenjenimi pasmami in različnimi mesnimi pasmami (LS×M, RJ×M, ČB×M). Podatke za raziskavo smo pridobili iz Centralne podatkovne zbirke Govedo Kmetijskega inštituta Slovenije. V raziskavo smo zajeli več kot 47.000 bikov različnih pasem in križanj, ki so bili zaklani v obdobju treh let (2013–2015). Analizirali smo lastnosti rastnosti (starost ob zakolu, masa trupa, dnevni prirast) in klavne kakovosti (mesnatost, zamaščenost). Primerjava čistih pasem je pokazala boljšo rastnost in klavno kakovost bikov LS pasme v primerjavi z biki RJ in ČB pasme; med slednjima so bile razlike v preučevanih lastnostih zelo majhne. Različni križanci z mesnimi pasmami (LS × M, RJ×M, ČB×M) so se med seboj mnogo manj razlikovali kot čiste pasme, vendar so tudi v tem primeru križanci z LS pasmo dosegali boljše rezultate kot križanci z RJ in s ČB pasmo. Izrazit učinek gospodarskega križanja smo ugotovili pri ČB in tudi RJ pasmi; mesni križanci ČB×M in RJ×M so imeli bistveno boljše rezultate rastnosti in klavne kakovosti kot biki čistih pasem (ČB oz. RJ). Po drugi strani pa so rezultati jasno pokazali, da gospodarsko križanje pri LS pasmi ne prispeva pomembno k izboljšanju rastnih in klavnih lastnosti. Razlike med pasmami in križanji v zamaščenosti so bile v splošnem zelo majhne.
Ključne besede: govedo, biki, gospodarsko križanje, rastnost, klavna kakovost
Objavljeno: 20.03.2019; Ogledov: 280; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici