| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


61 - 70 / 145
Na začetekNa prejšnjo stran3456789101112Na naslednjo stranNa konec
61.
PEDOGEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI OBČINE ROGAŠKA SLATINA IN ODNOS DO SAMOOSKRBE
Katja Starček, 2015, magistrsko delo

Opis: Poznavanje razširjenosti prsti ter njihovih lastnosti postaja vse bolj pomembno, saj je samooskrba s prehransko varnostjo postala pomemben cilj zlasti lokalnih okolij. Leto 2015 je Mednarodno leto tal, zato smo se za to tematiko toliko bolj zanimali. Zaradi zgodovinske odvisnosti človeka od prsti se tudi danes krepi interes po poznavanju prsti predvsem zaradi želje po samooskrbi. Žal ugotavljamo, da je na nivoju občin malo zbranih podatkov o prsteh in da uporabnik skoraj ne more dobiti podatkov o razširjenosti prsti na svoji parceli. Obstajajo podatki o rabi zemljišč, o tipih prsti in njihovih naravnih značilnostih pa občine nimajo veliko podatkov. Podatki o prsteh so sicer objavljeni na spletnih straneh, vendar so za uporabnike preveč splošni in neuporabni na nivoju posamezne parcele. Dodaten problem je, da Slovenija nima svoje klasifikacije prsti in da uporabljamo FAO Unesco klasifikacijo, čeprav se vse bolj krepi uporaba World Reference Base for Soil Resources, v nadaljevanju WRB klasifikacije. Zato je bil cilj magistrskega dela raziskati dosegljivost podatkov o prsteh v občini Rogaška Slatina, prikazati pedogeografske značilnosti občine Rogaška Slatina po obeh klasifikacijah (FAO Unesco in WRB) ter presoditi njihovo uporabo. Zanimanje za prsti in odnos ljudi do samooskrbe, ki sta tesno povezana z razširjenostjo in lastnostmi prsti, smo preverili z anketnim vprašalnikom. Naše raziskovalno delo je temeljilo na ugotavljanju dosegljivosti podatkov o prsteh na primeru občine Rogaška Slatina ter na pregledu vseh dosegljivih podatkov o prsteh. Drugi del raziskave je zajemal pridobivanje podatkov o tipih prsti na osnovi terenskega dela ter že zbranih podatkov, pri čemer je prikazana metoda prepoznavanja prsti na terenu, ki jo lahko uporabljajo skoraj vse generacije. Sledila je klasifikacija prsti na podlagi analize različnih tipov prsti, ki smo jih povezali v FAO Unesco in WRB klasifikacijo. S pomočjo anketnega vprašalnika smo pridobili rezultate o stanju samooskrbe v občini Rogaška Slatina leta 2015. Poleg interesa ljudi po poznavanju prsti smo se osredotočili na pomen samooskrbe glede na možnost samooskrbe, na načine, s katerimi se domačini oskrbujejo s hrano in načine, s katerimi bi se želeli oskrbovati v prihodnje, pri čemer smo uporabili in predstavili primere dobrih praks iz tujine; in sicer Sonnentor, Vulkanland in Noetovo barko (primeri samooskrbe in skrb za prsti ter rastline).
Ključne besede: Prsti, FAO Unesco klasifikacija, WRB klasifikacija, občina Rogaška Slatina, Mednarodno leto tal 2015, samooskrba.
Objavljeno v DKUM: 26.02.2016; Ogledov: 1184; Prenosov: 250
.pdf Celotno besedilo (4,02 MB)

62.
Redefiniranje pojma izdelek za teorijo in prakso marketinga
Boris Snoj, Vladimir Gabrijan, 2012, pregledni znanstveni članek

Opis: Pregled relevantne literature kaže na značilno različne razlage pojmov in izrazov: dobrina, izdelek, blago, proizvod, produkt, storitev, usluga. Zaradi tega sva uporabila lasten pogled na te pojme in izraze, ki po najinem mnenju prispeva k izboljševanju teorije in prakse marketinga. V prvem delu prispevka podajava klasifikacijo dobrin, ki vključuje tudi izdelek, namenjen menjavi. Drugi del prispevka se nanaša na kratek opis pojavnih oblik izdelkov, ki so namenjeni menjavi. V osrednjem delu pojasnjujeva poslanstvo izdelkov. Predlagava opredelitev izdelka, ki temelji na celostnem pogledu in je primerna za uporabo v teoriji in praksi marketinga. Pojasnjujeva, da so generične sestavine izdelka bitja, stvari in njihove aktivnosti, ki se udejanjajo v različnih pojavnih oblikah sestavin izdelka. Poudarjava, da je zaradi težnje po uspešnosti njihovih izdelkov v konkurenčnih okoliščinah za organizacije, ki si svoje preživetje in razvoj omogočajo s procesi menjave, življenjskega pomena, da upoštevajo zorni kot ciljnih skupin in nenehnost sprememb v njih samih in njihovem okolju. Zaradi tega skušajo organizacije dosegati konkurenčne prednosti tudi s povečevanjem sestavljenosti svojih izdelkov. Na koncu prispevka obravnavava vloge organizacij in njihovih ciljnih skupin pri (so)ustvarjanju možne in dejanske vrednosti izdelkov.
Ključne besede: trženje, marketing, dobrine, klasifikacija, izdelki, storitve
Objavljeno v DKUM: 21.12.2015; Ogledov: 950; Prenosov: 53
URL Povezava na celotno besedilo

63.
SENZORJI PAMETNIH TELEFONOV IN IMPLEMENTACIJA SENZORJA POSPEŠEVANJA
Jan Dogša, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so predstavljeni senzorji pametnih telefonov in njihova funkcionalnost. Še posebej smo se osredotočili na senzor pospeševanja, ki je sestavni del vsakega pametnega telefona Z implementacijo tega senzorja izmerimo podatke gibanja telefona, oziroma njegovega pospeška. Če senzor pospeševanja izmeri večja nihanja, skušamo ugotoviti za katero vrsto gibanja gre. V našem primeru poskušamo prepoznati padec. Prepoznavanje vrste gibanja zahteva posebno študijo, ki vključuje delo s klasifikacijskimi metodami. Zabeležena gibanja smo v okolju Weka z različnimi nastavitvami klasificirali in primerjali med seboj ter določili najprimernejše klasifikacijske metode za naš primer – prepoznavanje padca. Rezultati so pokazali razmeroma uspešno klasifikacijo primerkov.
Ključne besede: pametni telefoni, senzorji, senzor pospeševanja, Android, klasifikacija
Objavljeno v DKUM: 06.11.2015; Ogledov: 1819; Prenosov: 236
.pdf Celotno besedilo (9,11 MB)

64.
AVTOMATSKO ŠTETJE PROMETA IZ VIDEO-SLIKOVNEGA MATERIALA
Boštjan Celan, 2015, magistrsko delo

Opis: Štetje vozil na prometni infrastrukturi je obsežno področje, za katero obstaja na svetovnem tržišču mnogo rešitev. A te rešitve so praviloma finančno nedostopne majhnim podjetjem in različnim institucijam. Razvoj sistema avtomatskega štetja prometa s pomočjo video-slikovnega materiala v realnem času, ki za svoje delovanje ne potrebuje drage opreme in fizično ne posega v prometno infrastrukturo, je rešitev za prej omenjene težave. Sistem deluje na način primerjave zaporednih slik video posnetka. Z odštevanjem zaporednih slik odstrani ozadje in določi objekt v opazovanem območju. S pomočjo koordinat na novo določenega objekta in virtualne črte ter izračunom povprečnih vrednosti intenzitete slikovnih elementov prešteje vsak objekt znotraj opazovanega območja. Skupaj s tem omogoča osnovno klasifikacijo vozil, ki temelji na prej omenjenem izračunavanju povprečnih vrednosti slikovnih elementov znotraj opazovanega območja. Povprečna natančnost preštevanja vozil, izračunana na podlagi šestih video posnetkov s približno 350 vozili, je 97,5 ± 2,18 %. Klasificiranje osebnih in tovornih vozil je 90,96 ± 0,42 % natančno. Hkrati s tem algoritem pri merjenju hitrosti odstopa v povprečju za 11,88 ± 2,14 % od dejanskih hitrosti vozil. Rezultati testiranja preštevanja urejenega prometnega toka pešcev pokažejo 90,91 % natančnost.
Ključne besede: prometno inženirstvo, avtomatsko štetje prometa, klasifikacija vozil, štetje prometa z video-slikovnim materialom
Objavljeno v DKUM: 28.10.2015; Ogledov: 1714; Prenosov: 209
.pdf Celotno besedilo (2,14 MB)

65.
UČINKOVITOST UČNIH ALGORITMOV NA VELIKIH PODATKIH
Jože Gobar, 2015, diplomsko delo

Opis: Tematika te diplomske naloge so veliki podatki, karakteristike velikih podatkov in učni algoritmi, ki jih uporabljamo za klasifikacijo. V diplomski nalogi predstavljam tudi rezultate eksperimenta, s katerim sem ugotavljal učinkovitost učnih algoritmov na velike podatke. Učinkovitost algoritmov sem ovrednotil s klasifikacijsko točnostjo in časovnim izvajanjem učnih algoritmov na podatkovnih množicah. Iz pridobljenih rezultatov lahko sklepam, da se algoritmi glede na dane podatkovne množice različno obnašajo ter da je izbira učnega algoritma za analizo podatkovnih množic odvisna predvsem od problema in zastavljenega cilja.
Ključne besede: veliki podatki, karakteristike velikih podatkov, strojno učenje, klasifikacija, učinkovitost učnih algoritmov
Objavljeno v DKUM: 22.10.2015; Ogledov: 1174; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (2,70 MB)

66.
KLASIFIKACIJA VARNOSTNIH ZAHTEV ZA OVERITVENE PROTOKOLE - SISTEMATIČEN PREGLED LITERATURE
Matija Heričko, 2015, magistrsko delo

Opis: Overitveni protokoli so pomemben del storitev, ki zagotavljajo varnost komunikacij, saj nam potrjujejo, da je oseba, s katero se pogovarjamo, dejansko ta, za katero se izdaja. V magistrskem delu se je izvedel sistematičen pregled literature z namenom pridobitve pregleda nad overitvenimi protokoli, njihovimi napadi in varnostnimi zahtevami. Ugotovljenih je bilo 297 različnih protokolov, 27 različnih napadov in 20 različnih varnostnih zahtev. Na podlagi pridobljenega znanja so bila pripravljena tudi različna priporočila za snovalce novih overitvenih protokolov.
Ključne besede: overitveni protokoli, znani napadi, varnostne zahteve, klasifikacija
Objavljeno v DKUM: 14.10.2015; Ogledov: 1408; Prenosov: 148
.pdf Celotno besedilo (2,28 MB)

67.
PREPOZNAVANJE PRIMERKA IZ GENERIČNEGA RAZREDA OBJEKTOV NA OSNOVI DIGITALNIH SLIK
Natalija Dimovska, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena metoda za prepoznavanje primerka iz generičnega razreda objektov na osnovi digitalnih slik. Proces prepoznavanja objekta na sliki je ena od hitro razvijajočih se tehnologij. Podajamo pregled že obstoječih metod in postopkov za segmentacijo, strojno učenje ter popis objektov z značilkami. Prav tako je opisana naša implementacija algoritma za prepoznavanje generičnih objektov na sliki. Prepoznavanje primerka (skodelic) smo izvedli s segmentacijo GrubCut, deskriptorji HOG (angl. Histogram of Oriented Gradients), za klasifikacijo primerka pa smo uporabili strojno učenje s stroji SVM (angl. Support Vector Machine). Na testni množici 34 slik z 75 primerki smo izračunali metriko TPR (angl. True Positive Rate) kot 0,92 in metriko PPV (angl. Positive Predicted Value) skoraj 0,96, pri čemer smo uporabili učno množico velikosti 84 slik.
Ključne besede: Prepoznavanje objektov, klasifikacija, zaznavanje objektov, deskriptor, HOG, SVM, segmentacija
Objavljeno v DKUM: 14.10.2015; Ogledov: 1235; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (2,04 MB)

68.
Konstrukcija in analiza zelo velikih grafov ključnih besed
Tim Kos, 2015, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu se lotevamo problema konstrukcije grafa ključnih besed iz velikega korpusa besedil. V grafu ključne besede predstavljajo vozlišča, ki so povezana s temami. Dve ključni besedi sta v grafu povezani z neko temo, v kolikor sta v nekem besedilu medsebojno odvisni in to besedilo pripada izbrani temi. V prvem delu so ob konstrukciji takšnega grafa predstavljene še metode za izluščitev ključnih besed in določitev tem besedila. Predstavljeno znanje nato uporabimo na konkretnem primeru. Nad celotno angleško Wikipedijo skonstruiramo graf in ga tudi analiziramo. Predstavimo splošne lastnosti grafa in argumentiramo dobljene rezultate pri analizi grafa. V zadnjem delu navedemo še nekaj primerov uporabe definirane strukture in predstavimo podatkovne baze, ki so za shranjevanje grafa primerne. Končna ugotovitev kaže na to, da graf ključnih besed ni uporaben le za iskanje po besedilih, ampak tudi za vse sorodne probleme, kot so: klasifikacija novega besedila in predlaganje podobnih besedil.
Ključne besede: graf ključnih besed, iskalnik po besedilih, ključne besede, klasifikacija besedila, analiza grafa
Objavljeno v DKUM: 13.10.2015; Ogledov: 1197; Prenosov: 123
.pdf Celotno besedilo (500,25 KB)

69.
Inteligentna podpora pri snovanju zahtevnika v procesu razvoja izdelka
Špela Brglez, 2015, doktorska disertacija

Opis: V industrijski praksi in v študijskem okolju se izkazuje potreba po vodenju in usmerjanju manj izkušenih razvojnih inženirjev skozi fazo snovanja zahtevnika. Zahtevnik je zelo pomemben dokument, saj se inženirji ves čas razvoja izdelka nanj sklicujejo, na koncu pa se zadovoljivost izdelka meri prav glede na izpolnjevanje začetnih zahtev. Če v tej fazi niso vzpostavljene vse potrebne zahteve za uspešno opredelitev novega izdelka, so potrebne kasnejše neželene iteracije v procesu razvoja, da izpuščene zahteve vzpostavimo. Če je v tej fazi vzpostavljenih preveč zahtev, je izdelek preveč določen, kar lahko vodi k izbiri neoptimalnega koncepta ali celo v povsem neuspešen razvoj. Če so v zahtevniku vzpostavljene zahteve neskladne, to v nadaljnje faze razvojnega procesa vnese negotovost glede izbire, kateri izmed dveh neskladnih zahtev slediti. V doktorski disertaciji smo zato zbrali in uredili znanje o zahtevah in snovanju zahtevnika. Iz znanja smo izpeljali metodo za vzpostavljanje in klasifikacijo zahtev na osnovi potrebnosti. Ta razvojnega inženirja vodi skozi ves postopek snovanja zahtevnika in ga opozarja na morebitno prešibko ali premočno določenost izdelka. Zasnovali smo še verjetnostni model za prepoznavanje neskladnih in nasprotujočih si zahtev, ki uporabnika opozori, če je verjetnost, da sta zahtevi v neskladju, večja od določene meje. Metodo in model smo implementirali v obliki inteligentne podpore za pomoč pri snovanju zahtevnika. Inteligentno okolje, ki smo ga poimenovali GRACE, smo razvijali v dveh stopnjah – druga stopnja je bila nadgradnja prve z upoštevanjem mnenja treh skupin: manj izkušenih razvojnih inženirjev, ekspertov iz industrije in ekspertov s področja razvoja inteligentnih svetovalnih sistemov za podporo v procesu razvoja novih izdelkov. Rezultati različnih opravljenih testiranj so pokazali, da manj izkušeni razvojni inženirji resnično potrebujejo oporo pri odločanju glede števila in tematike definiranih zahtev. Dokazali smo tudi, da se rezultati metode dobro skladajo s primerom iz industrijske prakse in z mnenjem ekspertov. Izvedli smo občutljivostno analizo, ki je potrdila pravilno in ustrezno delovanje modela za prepoznavanje neskladnih zahtev.
Ključne besede: razvoj izdelka, zahtevnik, zgodnje faze razvoja, verjetnost, klasifikacija zahtev
Objavljeno v DKUM: 15.07.2015; Ogledov: 2141; Prenosov: 291
.pdf Celotno besedilo (3,01 MB)

70.
IZBIRA INFORMACIJSKE PODPORE ZA E-SODELOVANJE
Zmago Fluks, 2015, magistrsko delo

Opis: V sodobnem svetu postaja e-sodelovanje vse pogosteje omenjan in uporabljan koncept. Zato smo se odločili, da v okviru magistrske naloge pregledamo različne klasifikacije in taksonomije v kontekstu informacijske podpore e-sodelovanju. Oblikovali smo celovit nabor funkcionalnosti, ki je postavljen v omenjen kontekst. Zanimalo nas je, ali lahko s pomočjo pregleda literature razvijemo nov pristop za izbiro informacijske podpore e-sodelovanju, ki bi temeljil na hierarhičnem sistemu potreb. Predlagani pristop smo tudi preizkusili na študiji primera, ki je bila postavljena v kontekst sodobnega poslovnega okolja.
Ključne besede: e-sodelovanje, elektronsko sodelovanje, kategorizacija, klasifikacija, funkcionalnosti, informacijska podpora, pristop, informacijska podpora
Objavljeno v DKUM: 14.07.2015; Ogledov: 1137; Prenosov: 110
.pdf Celotno besedilo (3,83 MB)

Iskanje izvedeno v 0.65 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici