Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Ključne besede: simulacijski center, kirurgija, izobraževanje specializantov, simulatorji
Objavljeno v DKUM: 12.04.2024; Ogledov: 157; Prenosov: 4
Celotno besedilo (208,41 KB)
Gradivo je zbirka in zajema 1 gradivo!

Opis: Uvod: Estetska kirurgija dojk je postala eden najbolj priljubljenih posegov, ki ga delimo na povečanje, zmanjšanje in dvig prsi. Spremembe, ki se zgodijo po operaciji so nepre-cenljive, saj se ženske počutijo bolj samozavestne in bolj zadovoljne s podobo lastnega telesa. Namen zaključnega dela je raziskati samopodobo žensk po opravljeni estetski kirurgiji dojk. Metode: V zaključnem delu smo izvedli pregled literature na temo samopodobe žensk po opravljeni estetski kirurgiji dojk. S pomočjo vključitvenih in izključitvenih kriterijev smo članke iskali v mednarodnih bazah podatkov: PubMed, CINAHL in Cochrane Li-brary. Uporabili smo deskriptivno oziroma opisno metodo dela. Prav tako smo uporabi-li metodo analize in sinteze. Rezultati: Od skupno 359 člankov, ki smo jih identificirali v podatkovnih bazah smo na koncu izbrali 11 člankov, ki so tematsko ustrezali našim kriterijem. Glavni razlogi za estetsko operacijo so nizka samopodoba, nizka telesna privlačnost, medijski pritisk in zmanjšana spolna aktivnost. Razprava in sklep: Z višjo samopodobo po estetski kirurgiji se je prav tako povečala ocena lastne telesne privlačnosti, spolna aktivnost, samoocena in stopnja zadovoljstva s kakovostjo življenja. Potrebno je več poglobljenih raziskav na to temo, saj menimo, da se veliko žensk sooča z nizko samopodobo in da bi se kasneje lažje odločile za omenjen poseg.
Ključne besede: estetska kirurgija, dojke, samopodoba, telesna podoba
Objavljeno v DKUM: 12.05.2023; Ogledov: 584; Prenosov: 74
Celotno besedilo (1,40 MB)

Opis: Izhodišče Mikrohemodinamsko dogajanje in regionalna dostava kisika sta v anesteziologiji pomembna zaradi povezave med moteno mikrocirkulatorno funkcijo in slabšim perioperativnim izhodom. Kljub manj boleči laparoskopski kirurški tehniki v primerjavi s klasično “odprto” kirurgijo pa bolnice po laparoskopskih ginekoloških operacijah občutijo hudo bolečino v 40% do 65% primerov. Dodatek intratekalne anelgezije k splošni anesteziji bi teoretično lahko izboljšal mikrocirkulacijo in perioperativno zdravljenje bolečine ter zmanjšal stresni odgovor. Metode Bolnice (n=102), ki so imele načrtovano laparoskopsko ginekološko operacijo, smo naključno razvrstili v tri skupine. Prejele so kombinacijo splošne anestezije z nizkim odmerkom intratekalne analgezije (NOIA: 7,5 mg levobupivakaina in 2,5 μg sufentanila) ali zelo nizkim odmerkom intratekalne analgezije (ZNOIA: 3,75 mg levobupivakaina in 2,5 μg sufentanila) ali zgolj splošno anestezijo (kontrolna skupina). Uporabili smo 3 minutni zažemni test in s spektroskopijo blizu infrardečega spektra izmerili tkivno oksigenacijo in opredelili mikrocirkulatorno funkcijo v m. brachioradialis in m. triceps surae v treh časovnih točkah: pred uvodom v splošno anestezijo, 5 minut po trahealni intubaciji in 15 minut po začetku pnevmoperitoneja. Primarni mikrohemodinamski izidi so bili: (1) primerjava spektroskopsko dobljenih mikrohemodinamskih parametrov med skupinami; (2) primerjava mikrovaskularnih trendov v mišicah nog s tistimi v mičicah rok znotraj skupin; in (3) korelacija krvnega tlaka s hitrostjo povratka tkivne oksigenacije po zažemnem testu. Trije primarni cilji s področja lajšanja bolečine so bili: (1) poraba sufentanila med operativnim posegom; (2) poraba piritramida za zdravljenje pooperativne bolečine; in (3) ocena bolečine z 11 točkovno številčno lestvico (od 0 do 10). Za oceno zgodnjega stresnega odgovora smo določili nivo kortizola in glukoze v serumu pred in med operacijo. Rezultati Med tremi skupinami ni bilo razlik v mikrohemodinamskih parametrih na podlahti. Na merilnem mestu na nogi so imele bolnice v skupinah z dodatkom intratekalne analgezije že pred uvodom v anestezijo počasnejšo hitrost tkivne reoksigenacije po zažemnem testu (NOIA 34 ±16 %/min, p=0,002; ZNOIA 36 ±13 %/min, p=0,006) v primerjavi s kontrolno skupino (52 ±27 %/min). Med splošno anestezijo smo opazili poslabšanje mikrocirkulatorne funkcije v vseh skupinah in razlik med njimi več ni bilo zaznati, med laparoskopijo pa smo zaznali pomembno zmanjšanje hitrosti tkivne reoksigenacije po zažemnem testu v skupini z NOIA (14 ±11 %/min) v primerjavi z ZNOIA (22 ±11 %/min; p=0,023) in kontrolno skupino (24 ±17 %/min; p=0,040). Poraba sufentanila (mediana [interkvartilni razpon]) je bila 2,9 (0-4) μg/h v skupini z NOIA, 4,7 (3,2-9,2) μg/h v skupini z ZNOIA in 16 (11-23) μg/h v kontrolni skupini (p<0,001), poraba piritramida znotraj 24 ur po operaciji pa 2 (0-2,5) mg, 5 (0-7,5) mg in 7,3 (2,1-9,5) mg (p=0,001), v enakem vrstnem redu skupin. Pooperativna ocena bolečine je bila ves čas <3 zgolj v skupini z NOIA. Zadovoljstvo bolnic z anesteziološko oskrbo in sodelovanjem v raziskavi je bilo ocenjeno kot odlično. Med skupinami ni bilo razlik v nivoju kortizola in glukoze v serumu. Zaključki Ne glede na uporabljeno anesteziološko tehniko so bolnice ohranile ali imele izboljšano oksigenacijo in mikrocirkulatorno funkcijo v področju m. brachioradialis med laparoskopijo. V področju m. triceps surae pa sta bili oksigenacija in mikrocirkulatorna funkcija slabši. Dodatno zmanjšanje hitrosti reoksigenacije na nogi v skupini z NOIA je treba tolmačiti z razumevanjem simpatolitičnih učinkov spinalne analgezije, ki povečajo gostoto odprtih kapilar, kar skrajša difuzijske razdalje. Nižja hitrost toka krvi ob krajših difuzijskih razdaljah je mikrohemodinamsko ugodnejša. Uporaba nizkega odmerka intratekalne analgezije zmanjša porabo opioidnih zdravil za laparoskopske ginekološke operacije in zmanjša intenziteto pooperativne bolečine.
Ključne besede: kombinirana splošna in spinalna anestezija, spinalna analgezija, intratekalna analgezija, laparoskopska kirurgija, ginekologija, hemodinamika, mikrocirkulacija, tkivna oksigenacija, zadovoljstvo pacientov, stresni odgovor, zdravljenje bolečine, poraba opioidov, pospešeno okrevanje po operaciji, kortizol
Objavljeno v DKUM: 17.07.2020; Ogledov: 1322; Prenosov: 157
Celotno besedilo (2,71 MB)

Opis: Po srčni operaciji učinkovita analgezija prepreči bolnikovo neugodje ter zmanjša obolevnost in dolžino hospitalizacije ter tako zmanjša stroške zdravljenja. Vodenje anestezije po srčni operaciji je multimodalni pristop in eden od pristopov je dodajanje nesteroidnega antirevmatika opiatnemu analgetiku. Nesteroidni antirevmatiki zmanjšajo porabo opiatov po operaciji in njihove stranske učinke. Uporaba nesteroidnih antirevmatikov lahko vpliva na krvavitev, moti ledvično funkcijo in povzroči možne ishemične dogodke. Z našo raziskavo smo nameravali ugotoviti, ali diklofenak zmanjša porabo opioidov in njihovih stranskih učinkov. Prav tako smo ugotavljali vpliv diklofenaka na krvavitev in funkcijo trombocitov po premostitvi venčnih arterij z uporabo zunajtelesnega krvnega obtoka. Izvedli smo kontrolirano randomizirano raziskavo, v katero je bilo zajetih 72 bolnikov. Razdelili smo jih v dve skupini. Skupina, ki je dobila diklofenak, je dobila 75 mg tega zdravila v obliki Neodolpasse v 250 ml infuziji v dveh odmerkih, prvega tri ure po operaciji in naslednjega po 12 urah. Skupina, ki ni dobila diklofenaka (kontrolna skupina), je dobila 250 ml fiziološke raztopine. Obe skupini sta dobili za analgezijo opioidni analgetik Dipidolor (piritramid) 5 mg na 8 ur in vmes po potrebi do zadovoljive analgezije. Pri bolnikih smo spremljali porabo opioidov, teste strjevanja krvi, funkcijo trombocitov in krvavitev ter porabo krvnih pripravkov po operaciji. Dodatno smo spremljali tudi morebitni porast vrednosti sečnine, kreatinina in troponina. Za analizo smo uporabili ustrezne statistične teste in p < 0,05 smo vzeli kot mejo statistične značilnosti. Z našo raziskavo pri bolnikih, ki so dobili diklofenak, nismo ugotovili manjše porabe opioidnih analgetikov po srčni operaciji in manj stranskih učinkov opioidov. Pri bolnikih, ki so dobili diklofenak, nismo ugotavljali krajšega časa do odstranitve dihalne cevke, hitrejšega odpusta iz enote intenzivne terapije in bolnišnice. Pri ugotavljanju testov funkcije trombocitov nismo ugotavljali motene agregacije trombocitov v skupini, ki je dobila diklofenak. Prav tako skupina z diklofenakom ni imela povečane krvavitve in povečane porabe krvnih pripravkov v zgodnjem pooperativnem obdobju.
Ključne besede: srčna kirurgija, premostitev venčnih arterij, zunajtelesni krvni obtok, nesteroidna protivnetna zdravila, diklofenak, agregacija trombocitov, krvavitev po srčni operaciji, pooperativna analgezija
Objavljeno v DKUM: 14.01.2020; Ogledov: 1864; Prenosov: 230
Celotno besedilo (1,64 MB)

Opis: V zadnjem času smo lahko priča številnim aferam in napakam v zdravstvu. Ena izmed njih je tudi zgodba o otroški srčni kirurgiji, ki je vrhunec medijske pozornosti dosegla po objavi ugotovitev mednarodne komisije za presojo leta 2015. Javnost ima delno pravico do obveščenosti tudi z dogajanjem v zdravstvu. Mediji z objavami zdravniških nepravilnosti pripomorejo k oblikovanju javnega mnenja. Na podlagi analize časopisnih člankov smo ugotovili, da otroci največkrat niso prioriteta v člankih. Več pozornosti se posveča vodstvu in zdravnikom Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Prav tako smo v povezavi s slikovnim gradivom ugotovili, da so v člankih najpogosteje slike odgovornih za napake v programu otroške srčne kirurgije, sledijo simbolične slike otrok, bolnišnični posnetki in v zelo majhnem obsegu tudi slike staršev in otrok iz programa otroške kardiokirurgije. V diplomskem delu smo z analizo poročanja medijev poskušali odgovoriti na zlata kriminalistična vprašanja. Ugotovili smo, da so mediji odgovornost za napake v programu otroške srčne kirurgije pripisali otroškim srčnim kirurgom in vodstvu Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, še preden so bili končani sodni postopki in pravnomočno dokazana krivda. Žrtve so bili otroci, ki so zaradi zdravljenja v programu otroške srčne kirurgije umrli ali utrpeli trajne zdravstvene posledice. Na vprašanje o tem, kaj se je zgodilo, smo na podlagi analize poročanja dobili odgovor, da je šlo za zdravniške napake, malomarno zdravljenje, smrt otrok in trajne zdravstvene posledice zaradi nepravilno izvedenih operativnih posegov in neprimerne pooperacijske obravnave. V povezavi z visokimi plačili otroških srčnih kirurgov in napotitvami otrok na zdravljenje v tujino so mediji izpostavili tudi korupcijo.
Ključne besede: otroška srčna kirurgija, malomarno zdravljenje, zdravstvene napake, kazenska odgovornost, odškodninski zahtevki, medijsko poročanje, analize, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 16.11.2016; Ogledov: 1753; Prenosov: 246
Celotno besedilo (554,74 KB)