1. Spolno nasilje v sodobnem svetu : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeKatja Maćešić Šulterer, 2024, diplomsko delo Opis: Spolno nasilje je izjemno pomemben družbeni problem. Je ena najhujših oblik diskriminacije žensk in močan instrument zatiranja žensk, ki ohranja neenakost spolov in s tem onemogoča razvoj družbe. Spolno nasilje je storjeno proti volji druge osebe ne glede na to, ali žrtev ni dala privolitve ali je storilec ni mogel pridobiti, ker gre za otroka ali šibko osebo. Vsekakor pa nikoli ne smemo pozabiti, da je spolno nasilje nasilno dejanje in ne nujno spolno dejanje. Gre za nasilje, ki ne vključuje le fizičnega napada, temveč kršitev človekovih osebnih intimnih in psihičnih meja. Obkrožajo ga številni miti in stereotipi, katerih namen je zmanjšati resnost doživetega nasilja, obtožiti žrtev, najti olajševalne okoliščine za storilce, skupni imenovalec večine teh mitov pa je globoko zakoreninjena neenakost spolov. Spolno nasilje nosi s seboj številne negativne konotacije, predvsem tiste, ki žrtev postavljajo na »sramotilni steber«. Obstaja veliko oblik spolnega nasilja. Novodobna oblika spolnega nasilja, povezana z vse večjo uporabo interneta, je kibernetsko spolno nasilje. Tovrstno nasilje še ni tako dobro raziskano kot klasične oblike spolnega nasilja, prizadene pa ravno najbolj šibke člane naše družbe, otroke in mladostnike. Kibernetsko okolje vsebuje svoje specifike, zaradi česar menimo, da bi se moralo razvijati več specifičnih preventivnih ukrepov in načinov za preprečevanje spolnega nasilja v tovrstnem okolju. V diplomskem delu smo ugotovili, da je velik pomen tudi v ozaveščanju in izobraževanju ljudi o spolnem nasilju in različnih oblikah le-tega. Na ta način bi se lahko tovrstno nasilje hitreje prepoznalo, kar bi lahko posledično pripeljalo tudi do več prijav. Prav tako pa bi se lahko v očeh družbe ovrgle stigme, povezane s spolnim nasiljem.
Ključne besede: spolno nasilje, preprečevanje, kibernetsko spolno nasilje, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 28.05.2024; Ogledov: 231; Prenosov: 70
 Celotno besedilo (1,11 MB) |
2. Kibernetsko nasilje nad ženskami v Sloveniji : magistrsko deloNeža Flac, 2022, magistrsko delo Opis: Spletno nasilje je nova oblika nasilja, ki v zadnjih letih narašča. Danes je to vse pogostejša dejavnost, ki prizadene različne skupine ljudi, med katerimi pa so najbolj izpostavljene osebe ženskega spola, ki so tudi najpogosteje žrtve. Spletno nasilje se nad njimi izvaja vsakodnevno in lahko za seboj pusti hude posledice, ki se s spletnega okolja lahko prenesejo tudi v realni svet. Prav zaradi takšnih razlogov je zelo pomembna pomoč žrtvam in nudenje zaščite. S tem, ko se žrtve počutijo varno, lahko tudi spregovorijo o svojih izkušnjah in s tem pomagajo in opogumijo druge osebe, da se izpovejo.
Ženske so žrtve različnih spletnih dejanj, med katerimi so zelo pogosta kazniva dejanja, ki vsebujejo neprimerno spolno vsebino. Velikokrat so prisiljene tudi izvrševati določene dejavnosti, saj jim v primeru upora sledijo grožnje in izsiljevanje.
Največkrat pa spletno nasilje izvajajo moški, ki si lastijo občutek moči in nadvlade nad ženskami. Pogosto menijo, da so glavni in da je kibernetski prostor namenjen le njim. Velikokrat želijo ženske izriniti in jih osramotiti. Največkrat pa moškim predstavljajo problem ženske, ki so bolj izobražene in bolj uspešne od njih. Moški storilci se pogosto skrivajo za lažnimi profili, preko katerih izvajajo nasilje. To je zanje nekakšna prednost, ampak se velikokrat ne zavedajo, da se tudi lažne profile da odkriti.
Zelo pomembno je tudi, da se žrtvam pomaga na različne načine, za kar skrbijo različne organizacije in osebe. Pomoč pa jim nudijo na različne načine, ki žrtvam olajšajo določene situacije.
Velik pomen pred tem, da postanemo žrtve spletnega nasilja, pa imajo tudi najrazličnejši preventivni ukrepi, s katerimi že sami veliko storimo za našo varnost. Pomembno za zaščito pa je tudi, da o dejavnostih, ki jih izvajamo na spletu dobro premislimo in se prepričamo, da je stvar, ki jo želimo izvesti primerna in si to želimo. Važno pa je tudi, da si vzamemo čas in o stvareh dobro premislimo in da podatke delimo le z osebami, katerim zaupamo, ostalim pa omejimo ali preprečimo dostop do njih.
Ključne besede: kibernetsko nasilje, pomoč žrtvam, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 07.07.2022; Ogledov: 910; Prenosov: 125
Celotno besedilo (2,29 MB) |
3. Spletno nasilje nad otroki - primerjava med Slovenijo in Portugalsko : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloKlara Gredelj, 2021, diplomsko delo Opis: Kibernetsko nasilje, ki je neprimerno in sovražno vedenje, predstavlja temno plat digitalne dobe, v kateri živimo. Intenzivna uporaba interneta je poleg pozitivnih koristi prinesla tudi nekatere negativne posledice. V današnji digitalni dobi je spletno ustrahovanje ena od negativnih posledic, s katerimi se srečujemo vse pogosteje. Otroci se zaradi ranljivosti in izpostavljenosti soočajo s temno platjo spleta že v zgodnjih letih, zaradi česar so spletne grožnje med mladimi čedalje pogostejše.
V diplomski nalogi smo se ukvarjali z problematiko kibernetskega nasilja med slovenskimi in portugalskimi otroki. Predstavili smo, s katerimi oblikami kibernetskega nasilja so se otroci srečali, kakšna je vloga stršev pri preprečevanju spletnega nasilja ter katere slovenske in portugalske organizacije se borijo proti naslju v kibernetskem prostoru. Namen diplomske naloge je bilo ugotoviti, ali so otroci v kibernetskem prostoru izpostavljeni tudi spletnemu nasilju, s katerimi oblikami spletnega nasilja so se že srečali ter kakšna je povezava med starši in otroci, ko govorimo o spletni varnosti. Cilj je bilo ugotoviti, kakšen odstotek otrok se je že srečal s spletnim nasiljem ter kako bi nanj odreagirali. V raziskavi so sodelovali slovenski in portugalski otroci, stari med 12 in 15 let.
Da je kibernetsko nasilje globalen problem, lahko potrdimo tudi z raziskavo EU Kids Online, ki je pokazala, da se je odstotek otrok po svetu, ki so se srečali z različnimi oblikami spletnega nasilja, v letu 2010 gibal med 6% in 25%. V isti raziskavi, ki je bila narejena 2020, pa se je število otrok, ki so bili v stiku s spletnim nasiljem, gibalo med 7% in 45% (Smahel, D., Machackova, 2020). Najbolj pogosta oblika kibernetskega nasilja, s katerim so se otroci srečali, je bilo prejemanje neprijetnih, zbadljivih, žaljivih sporočil. Ugotavljamo, da 84% slovenskih in 77% portugalskih staršev nima nadzora nad tem, kaj njihovi otroci počnejo na spletu. Pomembno vlogo pri preprečevanju kibernetske grožnje nad otroki imajo predvsem starši, ki bi morali že v zgodnji starosti otrokom razložiti zakaj so nekatere spletne strani slabe, kako se vesti do ljudi v kibernetskem prostoru ter predvsem kako varno uporabljati splet. Prav tako je pomembno, da otroci vedo, da se v primeru spletnega nasilja lahko obrnejo na svoje starše, učitelje ali organizacije, katere jim bodo pomagale. Pipravili smo tudi predloge za varnejšo uporabo spleta, s katerimi želimo spodbuditi mlade k varnejši uporabi kibernetskega prostora.
Ključne besede: diplomske naloge, otroci, kibernetsko nasilje, kibernetski prostor, varnost, starši, Slovenija, Portugalska
Objavljeno v DKUM: 01.12.2021; Ogledov: 1199; Prenosov: 165
Celotno besedilo (500,65 KB) |
4. Kibernetska medvrstniška viktimizacija : magistrsko deloTanja Črtalič, 2019, magistrsko delo Opis: Kibernetsko nasilje in viktimizacija med otroki in mladostniki sta pereč problem sedanjega časa, saj sta se pojavila z razvojem informacijsko-komunikacijske tehnologije. V primerjavi s tradicionalnim medvrstniškim nasiljem, ki je vidno, saj se dogaja predvsem v okviru šole in okolice, pa je spletno nasilje zaradi njegove virtualne značilnosti težje prepoznati. Kibernetsko nasilje zajema vrsto spletnih vedenj, s katerimi želi storilec povzročiti nelagodje ali čustveno stisko svoji tarči, kot so nadlegovanje, ustrahovanje, poniževanje, zasmehovanje, izključevanje in izsiljevanje. Po ugotovitvah tujih raziskav se spletno nasilje največkrat pojavlja v obliki zmerjanja, objavljanja neprimerne vsebine z namenom posmehovanja in širjenja lažnih govoric. Raziskave kažejo, da spletno nasilje povzroča psihične in čustvene posledice, vedenjske in psihosomatske težave, slabši učni uspeh, zlorabo alkohola in drog. Za spoprijemanje s čustveno stisko in stresom se mladi poslužujejo različnih strategij spoprijemanja, ki so čustveno ali problemsko usmerjene. Ugotovljeno je, da so najuspešnejše strategije proaktivne oziroma v nasprotju s čustvenim spoprijemanjem, ki mnogokrat še povečuje depresivne občutke, usmerjene v odpravljanje težave. Zmanjševanje dejavnikov tveganj je prva faza spopadanja s spletnim nasiljem, saj je že tu možno preprečiti, da se spletno nasilje sploh pojavi. Največja odgovornost pri zmanjševanju tveganj leži na starših in šolah, ki so dolžni s pozitivnimi vzgojnimi ukrepi, osveščanjem in izobraževanjem poskrbeti, da se bodo otroci in najstniki zavedali svojega vedenja na spletu in njegovih posledic. Tu imajo pomembno vlogo šolski intervencijski programi, pri katerih se med najpomembnejše komponente uvrščajo treningi empatije, komunikacijskih in socialnih veščin, digitalno državljanstvo ter veščine reševanja problemov. Kot ključni element preprečevanja kibernetskega nasilja so se izkazali učitelji, za katere ni nujno, da so internetni strokovnjaki, da bi se čutili kompetentne za izvajanje uspešne intervencije v spletnih incidentih. Ugotovljeno je namreč, da so najpogostejša vedenja na spletu podobna, kot se dogajajo v živo; verbalne grožnje, žaljivke, socialno izključevanje in širjenje govoric, s katerimi učitelji upravljajo v okviru programov za preprečevanje nasilja v šolah.
Ključne besede: kibernetika, kibernetski prostor, kibernetsko nadlegovanje, kibernetsko nasilje, viktimizacija, otroci, mladostniki, preventivni dejavniki, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 27.01.2020; Ogledov: 1581; Prenosov: 268
Celotno besedilo (1,47 MB) |
5. Varstvo otrokovih pravic v digitalnem okolju : magistrsko deloVerena Horvat, 2019, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava precej moderno tematiko, tj. novodobni – digitalni svet. V povezavi s tem se v delu osredotočamo na raznorazne kršitve, ki jih uporaba moderne tehnologije prinaša, predvsem za otroke in mladostnike, katerih uporaba tovrstne tehnologije iz leta v leto vedno bolj narašča.
S strani raznoraznih raziskav je nesporno dokazno, da današnja mladina svoj prosti čas preživlja drugače, kot je to bilo še pred desetletji, ko digitalizacije še ni bilo na razpolago oziroma vsaj ne v tolikšni meri. Posledično uporabi, pa se porast kršenja pravic otrok veča.
Za dosledno razumevanje tematike magistrske naloge smo na začetku razdelali in pojasnili osnovne pojme, predvsem kaj digitalno okolje sploh pomeni in kaj vse zajema. Ugotoviti je bilo potrebno tudi, nosilci katerih vseh pravic otroci sploh so in izhajajoč iz tega, katere od slednjih so največkrat tarča kršitev s strani dejanj storjenih v digitalnem okolju.
Po raziskovanju, katere pravice otrokom pripadajo, je bilo moč ugotoviti, da so pravice otrok urejene v širokem pravnem obsegu, kar zajema zakonodajo tako na ravni EU kot tudi v domači zakonodaji. Iz pregleda le-te smo spoznali, da je možnosti za kršitev teh pravic v digitalnem okolju ogromno, zato je zelo pomembno, da je to pravno področje dodobra urejeno.
Najpogostejše oblike kršitev, ki se na internetu pojavljajo predstavljajo pornografija, pedofilija in kibernetsko nasilje, tj. nasilje povzročeno preko digitalne tehnologije.
Ključne besede: otrok, pravice, internet, pedofilija, pornografija, kibernetsko nasilje, zasebnost, osebnost.
Objavljeno v DKUM: 13.09.2019; Ogledov: 1619; Prenosov: 168
Celotno besedilo (1,76 MB) |
6. Kibernetsko nadlegovanje otrok na območju Pomurja : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnostMaša Škafar, 2018, diplomsko delo Opis: Svet je dandanes postal povsem odvisen od dostopa in izmenjavanja informacij preko interneta, v zadnjih letih pa so se mu še pridružile še druge oblike komuniciranja, ki združujejo prebivalce v globalnem kibernetskem prostoru. S tem, ko se je internet razširil, so nastale kibernetske grožnje in več spletnega kriminala. V diplomskem delu se ukvarjamo s kibernetskim nadlegovanjem otrok v pomurski regiji. Raziskava, ki smo jo izvajali na treh različnih osnovnih šolah v Pomurju, je pokazala, da otroci zelo zgodaj vstopajo v kibernetski prostor, računalnik namreč v velikem deležu uporabljajo že v starosti med 5 in 7 let. Skoraj vsak osnovnošolec ima tudi svoj mobilni telefon, preko katerega najpogosteje tudi dostopajo do interneta. Večina jih na internetu preživi 1 do 2 uri na dan. Več kot polovici otrok pa starši ne omejujejo časa, preživetega na internetu oz. s pametnimi napravami. Raziskava je pokazala tudi, da se večina otrok sicer ni srečala z takšno vrsto neželene pošte, da bi se ob tem ustrašila za svojo varnost, a vendar tudi rezultat tistih, ki so se s to neprijetno izkušnjo že srečali, ni zanemarljiv. Ravno tako smo postavili v obzir dejstvo, da ni nujno, da otroci vedo oz. se zavedajo, da so bili žrtev kibernetskega nasilja. Otroci, ki se jih ne osvešča dovolj na tem področju, morda niti ne zaznajo nevarnosti ali pa se jim zdi nekaj samoumevnega in povsem običajnega. Bistvenega pomena je torej, da se prioritetno starši kot tudi šola kot vzgojna ustanova v večji meri vključujejo v osveščanje in tudi nadzor nad otroki v času rabe kibernetskega prostora. Otroci so namreč najšibkejši člen naše družbe, ki še ne znajo in niso sposobni v popolni meri skrbeti za svojo varnost. Pri tem je ključnega pomena, da vedo, da se nevarnosti v kibernetskem prostoru sicer ni moč popolnoma izogniti, vendar naj vedo, da se v situaciji lahko in tudi morajo takoj obrniti na odraslo osebo, starše ali učitelje. V težavah pa se lahko obrnejo tudi na pristojne organizacije.
Ključne besede: diplomske naloge, kibernetski prostor, kibernetsko nadlegovanje otrok, kibernetsko nasilje, Pomurje
Objavljeno v DKUM: 25.10.2018; Ogledov: 1158; Prenosov: 140
Celotno besedilo (850,29 KB) |
7. Uporaba družbenih omrežij in kibernetsko nasilje med mladostniki : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeTilen Hočevar, 2018, diplomsko delo Opis: Dandanes je težko predvideti doseg in smernice razvoja informacijsko-komunikacijske tehnologije. Še težje je prevideti človekov ali pa družbeni odziv najrazličnejše moderne tehnologije na naše vedenje, mišljenje, odnose in podobno. Lahko rečemo, da so pametni telefoni in tablice, tako rekoč, postale del nas. Samo, da smo malo dlje časa odsotni od svoje naprave, že občutimo nekakšen občutek nelagodja. Že odrasli ljudje, ki so načeloma čustveno zreli in stabilni ter imajo razdelane vrednotami in prioritete, imajo težave z obvladovanjem te »nove droge«. Otroci in mladostniki, pa se bistveno težje nadzorujejo in v prepogosti uporabi tehnologije, ne vidijo nobenih slabosti, temveč zgolj prednosti. V prvi vrsti zabavo in zadovoljstvo. V diplomski nalogi smo se osredotočili na mladostnike, ki obiskujejo 9. razred osnovne šole. So v zelo pomembnem življenjskem obdobju, saj so že, ali pa tik pred puberteto. Adolescentom je zelo pomembno, da pogosto navezujejo stike z novimi ljudmi in redno dobivajo potrditev, da so sprejeti s strani svojih sovrstnikov. Še nedolgo tega, je večina socializacije v tem obdobju, potekala v šoli, igriščih in ulicah. Danes pa to vlogo prevzemajo družbena omrežja. Kar naenkrat smo iz pristnih in resničnih odnosov, prešli na plitke virtualne odnose. Otroci in mladostniki, se ne igrajo in družijo več na ulicah in igriščih, temveč se vedno pogosteje zapirajo v svoj virtualni svet. Pri tem pa nastane problem, da ne razvijajo pomembnih socialnih veščin, ki pridejo v ospredje, predvsem v kasnejših življenjskih obdobjih. Kmalu bomo prišli do točke, ko bodo mladim pristni, medosebni odnosi s prijatelji in družino, postali nepomembni. Njihova potreba po sprejetosti, pa bo veliko lažje in hitreje, zadovoljena s pomočjo družbenih omrežij. Poleg vseh omenjenih slabosti povezanih z modernim tehnološkim razvojem, pa vedno večji problem predstavlja kibernetsko nasilje. Obseg in posledice spletnega nasilja, so bistveno večje kot pri tradicionalnem nasilju. Na srečo, se vedno več ljudi zaveda kompleksnosti pojava ter potrebe po raziskovanju in prevenciji kibernetskega nasilja, zlasti med mladostniki.
Ključne besede: diplomske naloge, družbena omrežja, mladostniki, socialni kapital, socialne veščine, kibernetsko nasilje
Objavljeno v DKUM: 23.10.2018; Ogledov: 1033; Prenosov: 181
Celotno besedilo (1,21 MB) |
8. Pojavnost nasilja med vrstniki in posledice nasilja na zdravje mladostnikaAleksandra Skornšek, 2017, magistrsko delo Opis: Uvod. Z nasiljem se danes srečujemo praktično povsod, tudi v šolah. Dijaki srednjih šol se sicer množično ne srečujejo z nasiljem med vrstniki, je pa nasilje v različnih pojavnih oblikah med srednješolci vsekakor prisotno. Zanima nas, v kakšni meri in obliki je nasilje med vrstniki prisotno in kakšne so posledice nasilja na zdravje srednješolca.
Raziskovalna metodologija. Raziskava temelji na kvantitativni metodi. Do podatkov smo prišli s strukturiranim vprašalnikom, objavljenim kot spletni vprašalnik v programu Google Drive, kamor smo prejemali tudi odzive na anketo. Vprašalnik je izpolnilo 555 dijakov in dijakinj dveh šolskih centrov. Dobljene podatke smo analizirali s hi-kvadrat testom in obdelali s pomočjo računalniških programov IBM SPSS Statistics 21.0 za okolje Windows, Microsoft Office Excel 2013, Microsoft Office 2013.
Rezultati. Rezultati so pokazali, da nasilja med srednješolci velenjskega in slovenjgraškega šolskega centra ni veliko. Se pojavi nekaj nasilja v različnih oblikah, manj je fizičnega, nekoliko več psihičnega, še več pa je nasilja preko sms sporočil in družabnih omrežij. 84 % vprašanih iz obeh šolskih centrov se v šoli počuti varno, torej je delež tistih, ki se ne počutijo varno sorazmerno majhen, takšnih je le 5 %. Pa vendar jih hkrati skoraj polovica (42 %) priznava, da je v šoli prisotno nasilje med vrstniki. Skoraj tri četrtine vprašanih (84 %) jih tudi odgovori, da v zadnjem šolskem letu niso bili trpinčeni s strani vrstnikov, tudi jih niso trpinčili v zadnjih petih dnevih. Govorjenje neprijetnih in nespodobnih besed s strani vrstnikov je tudi pogostejše, saj jih je le 42 % odgovorilo, da nikoli ne poslušajo takšnih besed, 40 % jih sliši redkokdaj, kar pomeni, da so že prisotne v vsakdanjem druženju v šolskem prostoru, občasno se s takšnim naborom nespodobnosti sreča 9 % vprašanih, po 4 % pa pogosto in zelo pogosto, kar pa tudi ni zanemarljivo, saj torej nekateri nespodobne besede uporabljajo vsakodnevno.
Sklep. Nasilje med vrstniki je bilo, je in bo prisotno, tudi v srednjih šolah. Pomembno je, da se z mladimi pogovarjamo o načinih reševanja konfliktov, morda tudi z uvedbo medvrstniške mediacije, kjer bi sami sodelovali in razreševali spore med njimi. Predvsem pa si ne smemo zatiskati oči pred nasiljem in se umakniti na varno zaradi strahu pred maščevanjem mladostnika.
Ključne besede: nasilje, mladostnik, spor, kibernetsko nasilje, mediacija
Objavljeno v DKUM: 10.04.2017; Ogledov: 1747; Prenosov: 248
Celotno besedilo (2,06 MB) |
9. Kibernetsko nasilje med mladostniki : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Informacijska varnostTina Herceg, 2016, diplomsko delo Opis: Razvoj informacijske tehnologije je poleg pozitivnih posledic prinesel tudi mnogo negativnih. Ena izmed njih je nova oblika medvrstniškega nasilja: kibernetsko nasilje. Ta vrsta nasilja poteka preko mobilnih naprav, interneta in drugih komunikacijskih sredstev. Je ena izmed bolj nevarnih oblik nasilja, saj pušča hude posledice. Ker smo tako rekoč vedno »priklopljeni« na splet, smo zaradi tega bolj ranljivi in lažje dosegljivi za takšne napade. Za razliko od »klasičnih« oblik medvrstniškega nasilja pa kibernetsko ni omejeno na šolske prostore, ampak se lahko odvija tudi v varnem okolju doma.
V diplomski nalogi smo se osredotočili na kibernetsko nasilje med mladostniki, saj ta oblika nasilja predstavlja največji problem prav pri otrocih in mladostnikih. V uvodnem delu diplomske naloge smo najprej predstavili definicijo medvrstniškega nasilja in njegove oblike, nato pa smo več pozornosti namenili kibernetskemu nasilju. V drugem delu diplomske naloge pa je predstavljen celoten postopek raziskave in njeni rezultati. Zastavili smo tri hipoteze, podatke pa smo zbirali s pomočjo anketnega vprašalnika. V raziskavo smo zajeli 150 učencev 7. in 8. razreda Osnovne šole Frana Albrehta Kamnik. Pridobljeni rezultati kažejo, da učenci, vključeni v raziskavo, vedo, kaj je kibernetsko nasilje in ga znajo primerno opredeliti. Večina učencev se strinja, da je kibernetsko nasilje med mladostniki zelo resen problem in bi mu morali nameniti več pozornosti.
Ključne besede: nasilje, mladostniki, medvrstniško nasilje, kibernetsko nasilje, ustrahovanje, nadlegovanje, preprečevanje, odkrivanje, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 18.11.2016; Ogledov: 2180; Prenosov: 289
Celotno besedilo (653,58 KB) |
10. Nasilje znotraj dijaških domov : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko deloMišo Šušak, 2016, diplomsko delo Opis: Dijaški domovi predstavljajo veliko vlogo v razvoju samostojnosti in odraščanje dijakov v njihovem obdobju, predvsem razumevanje in ozaveščanje za zmanjšanje nasilja med vrstniki.
Teoretični del diplomske naloge opisuje vrste nasilja, ki se dogajajo znotraj dijaških domovih in šolah, kakšni so znaki in vzroki za nasilje, ter nasilje v povezavi z kriminaliteto mladoletnikov.
Za raziskovalni del smo izbrali raziskavo o nasilju znotraj dijaških domov, za primerjavo pa smo vzeli Dijaški dom Bežigrad Ljubljana, kjer imajo samo po spolu mešane vzgojne skupine in dijaški dom Ivana Cankarja v Ljubljani, kjer imajo po spolu mešane in ne mešane vzgojne skupine. Namen je ugotoviti, kako se dijaki in pedagoški delavci v dijaških domovih odzivajo na nasilje v mešanih skupinah in kako se odzivajo na nasilje kjer ni mešanih skupin. Za raziskavo bomo uporabili vprašalnik za dijake in vzgojitelje ter na podlagi analize pridobljenih podatkov ugotovili oblike nasilja, ki se pojavljajo v omenjenih dijaških domovih. Glede na pridobljene podatke je analiza narejena za vsak omenjeni dijaški dom posebej, za odgovor na postavljen hipoteze pa so podatki združeni v celoto. Poleg izvedene ankete med dijaškimi domovi je v diplomski nalogi zapisano še nekaj raziskav različnih raziskovalcev na področju medvrstniškega nasilja.
Ključne besede: nasilje, fizično nasilje, psihično nasilje, spolno nasilje, kibernetsko nasilje, vrstniško nasilje, učenci, srednje šole, dijaški domovi, vprašalniki, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 03.03.2016; Ogledov: 1719; Prenosov: 155
Celotno besedilo (679,16 KB) |
