| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 44
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
Kibernetska varnost pametnih omrežij
Matjaž Trunkelj, 2021, magistrsko delo

Opis: Kibernetska varnost pametnih omrežij predstavlja kompleksen pristop zagotavljanja varnosti pametnim omrežij, ki pri svojem delovanju uporabljajo sodobne informacijsko-komunikacijske tehnologije (v nadaljevanju besedila IKT) ter zaradi današnjega tehnološkega napredka postajajo realnost. Medsebojna povezanost pametnih omrežij, kot dela elektroenergetskih sistemov, ter integrirana uporaba sodobnih IKT, ki služijo za prenos informacij v omrežjih, komuniciranju med elementi omrežij ter upravljanju in nadzoru omrežij, predstavljajo organizacijam velik varnostno-funkcionalni izziv, saj so takšni sistemi opredeljeni kot deli kritične infrastrukture posamezne države. Varovanje takšnih kompleksnih omrežij ter sočasno zoperstavljenje sodobnim kibernetsko-hibridnim grožnjam v današnjem dinamičnem svetu s strani različnih akterjev zahteva od organizacij vzpostavitev sodobnih kibernetskih varovalnih mehanizmov, ki morajo biti sposobna obvarovati pametna omrežja pred sodobnimi tehnikami kibernetskih napadov in groženj, katerih namen je povzročiti težave v njihovem delovanju ali pa jih v končnem cilju tudi onesposobiti. Zoperstavljenje sodobnim kibernetskim grožnjam ob uporabi sodobnih IKT v kibernetskem prostoru pa zahteva od organizacij sprejem multidisciplinarnih ukrepov na vertikalni in horizontalni ravni znotraj same organizacije. Tovrstni ukrepi morajo poleg pomembnih varnostnih področij znotraj organizacije zajemati tudi vsa ostala področja, pomembna za upravljanje in ocenjevanje varnostnih tveganj ter izvajanje rednih penetracijskih testov v pametnih omrežij, ki v kombinaciji z ostalimi varnostnimi mehanizmi podajo vpogled dejanskega nivoja kibernetske varnosti pametnih omrežij v organizaciji ter odpornost takšnih omrežij na kibernetske grožnje, kar je še posebej pomembno pri implementaciji in upravljanju pametnih omrežij kot dela kritične infrastrukture.
Ključne besede: magistrska dela, pametna omrežja, informacijsko-komunikacijske tehnologije, kibernetski prostor, kibernetske grožnje, kibernetska varnost
Objavljeno: 07.02.2021; Ogledov: 401; Prenosov: 101
.pdf Celotno besedilo (3,21 MB)

2.
Uporaba kibernetskega prostora otrok od 10 do 15 let
Maruša Ravnjak, 2020, diplomsko delo

Opis: Kibernetski prostor je elektronski in navidezni prostor ter nepogrešljiv del komunikacije, ki ima velik vpliv na naša življenja in je vanje v zadnjih desetletjih prinesel korenite spremembe. Ima ogromno prednosti, saj omogoča hitro obdelavo in izmenjavo informacij, prisotne pa so tudi slabosti. Ena od teh je zasvojenost in ta, da v kibernetskem prostoru nismo anonimni. Spraševali smo se ali otroci sploh poznajo in se zavedajo groženj, ki vsakodnevno pretijo pri njihovi uporabi kibernetskega prostora. Otroci uporabljajo predvsem naprave, ki so prenosljive (pametni telefoni in tablice) in jim omogočajo večjo dostopnost do kibernetskega prostora ter manjši nadzor s strani staršev. Otroci z uporabo kibernetskega prostora postanejo mobilni, socialni, izobraženi, tam najdejo izvor zabave, raziskujejo svojo identiteto in spoznavajo nove prijatelje. Zraven pozitivnih stvari pridejo tudi negativne. Med grožnje v kibernetskem prostoru štejemo več oblik kibernetskega nasilja, spam, okužbe, vdor, kraja identitete, phishing in spletne goljufije. Z raziskavo smo ugotavljali ali otroci poznajo in se zavedajo groženj, ki vsakodnevno pretijo pri njihovi uporabi kibernetskega prostora. Na anketni vprašalnik je odgovorilo 87 otrok iz Šaleške doline. Ugotovili smo, da se otroci zavedajo groženj, ki pretijo nanje v kibernetskem prostoru, vendar se pogosto nanje ne odzivajo. Ugotavljamo, da otroci uporabljajo zaščitne mehanizme pri uporabi kibernetskega prostora, vendar še vedno 17 % otrok ne ve, da obstajajo antivirusni programi. Otroci imajo v večini svoj lasten računalnik, preko katerega dostopajo do kibernetskega prostora. Pripravili in predstavili smo smiselne predloge za varnejšo uporabo kibernetskega prostora, s katerimi bodo otroci varneje uporabljali kibernetski prostor in hkrati zmanjšali zlorabe v kibernetskem prostoru. Podajamo nov raziskovalni predlog, da bi določili približno mejo, pri katerih dejavnostih in časovnih okvirih so otroci v kibernetskem prostoru dejansko varni, hkrati pa izvesti eksperiment, ki bi vključeval izobraževanje iz ozaveščanja kibernetske varnosti. To bi omogočilo primerjavo vedenja na internetu pred in po izobraževanju, z namenom zvišanja varnosti otrok pri uporabi kibernetskega prostora.
Ključne besede: diplomske naloge, kibernetski prostor, varna uporaba kibernetskega prostora, mladi, kibernetske grožnje
Objavljeno: 11.09.2020; Ogledov: 250; Prenosov: 86
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

3.
Kibernetska medvrstniška viktimizacija
Tanja Črtalič, 2019, magistrsko delo

Opis: Kibernetsko nasilje in viktimizacija med otroki in mladostniki sta pereč problem sedanjega časa, saj sta se pojavila z razvojem informacijsko-komunikacijske tehnologije. V primerjavi s tradicionalnim medvrstniškim nasiljem, ki je vidno, saj se dogaja predvsem v okviru šole in okolice, pa je spletno nasilje zaradi njegove virtualne značilnosti težje prepoznati. Kibernetsko nasilje zajema vrsto spletnih vedenj, s katerimi želi storilec povzročiti nelagodje ali čustveno stisko svoji tarči, kot so nadlegovanje, ustrahovanje, poniževanje, zasmehovanje, izključevanje in izsiljevanje. Po ugotovitvah tujih raziskav se spletno nasilje največkrat pojavlja v obliki zmerjanja, objavljanja neprimerne vsebine z namenom posmehovanja in širjenja lažnih govoric. Raziskave kažejo, da spletno nasilje povzroča psihične in čustvene posledice, vedenjske in psihosomatske težave, slabši učni uspeh, zlorabo alkohola in drog. Za spoprijemanje s čustveno stisko in stresom se mladi poslužujejo različnih strategij spoprijemanja, ki so čustveno ali problemsko usmerjene. Ugotovljeno je, da so najuspešnejše strategije proaktivne oziroma v nasprotju s čustvenim spoprijemanjem, ki mnogokrat še povečuje depresivne občutke, usmerjene v odpravljanje težave. Zmanjševanje dejavnikov tveganj je prva faza spopadanja s spletnim nasiljem, saj je že tu možno preprečiti, da se spletno nasilje sploh pojavi. Največja odgovornost pri zmanjševanju tveganj leži na starših in šolah, ki so dolžni s pozitivnimi vzgojnimi ukrepi, osveščanjem in izobraževanjem poskrbeti, da se bodo otroci in najstniki zavedali svojega vedenja na spletu in njegovih posledic. Tu imajo pomembno vlogo šolski intervencijski programi, pri katerih se med najpomembnejše komponente uvrščajo treningi empatije, komunikacijskih in socialnih veščin, digitalno državljanstvo ter veščine reševanja problemov. Kot ključni element preprečevanja kibernetskega nasilja so se izkazali učitelji, za katere ni nujno, da so internetni strokovnjaki, da bi se čutili kompetentne za izvajanje uspešne intervencije v spletnih incidentih. Ugotovljeno je namreč, da so najpogostejša vedenja na spletu podobna, kot se dogajajo v živo; verbalne grožnje, žaljivke, socialno izključevanje in širjenje govoric, s katerimi učitelji upravljajo v okviru programov za preprečevanje nasilja v šolah.
Ključne besede: kibernetika, kibernetski prostor, kibernetsko nadlegovanje, kibernetsko nasilje, viktimizacija, otroci, mladostniki, preventivni dejavniki, magistrska dela
Objavljeno: 27.01.2020; Ogledov: 461; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (1,47 MB)

4.
Odvisnost od uporabe kibernetskega prostora med mladimi
Rebeka Jurček, 2019, diplomsko delo

Opis: Kibernetski prostor predstavlja navidezno-omrežni prostor virtualnega računalniškega sveta, ki nam omogoča pobeg iz realnosti, mnogi, predvsem mladostniki, pa se tam počutijo varne. Poleg pozitivnih učinkov, ki jih uporaba elektronskih naprav in kibernetskega prostora nudita, pa so tukaj tudi negativne strani, katere ne smemo spregledati. Zaradi prekomerne rabe elektronskih naprav in kibernetskega prostora se vedno pogosteje, nasploh med mladimi, pojavlja odvisnost. Odvisnost od elektronskih naprav in kibernetskega prostora, je postala ena najbolj aktualnih tem današnjega časa, saj je razvoj tehnologije na vrhuncu.
Ključne besede: diplomske naloge, odvisnost, mladi, kibernetski prostor, meja odvisnosti
Objavljeno: 15.01.2020; Ogledov: 568; Prenosov: 151
.pdf Celotno besedilo (645,38 KB)

5.
Nasilje nad otroki v kibernetskem prostoru
Azra Brčaninović, 2019, diplomsko delo

Opis: Živimo v družbi, ki vsakodnevno vstopa v kibernetski prostor. Tehnologija je olajšala življenje ljudi in ponudila širok spekter storitev, ki so postale praktične in uporabne za vsak dan. Omogoča dostop do ogromne količine podatkov, dostopnih na enem mestu tako, da se ljudje lahko odločijo v katerem trenutku in kakšne podatke bodo uporabili. Z razvojem kibernetskega prostora se razvija tudi kibernetski kriminal pri katerem ljudje izkoriščajo prednosti, ki jih le ta ponuja. Takšni vrsti kriminala so vse pogosteje podvrženi tudi otroci. Medtem, ko se odrasli zavedamo svojih dejanj in večinoma znamo ustrezno prepoznati nevarnost, pa otroci niso dovolj zreli in se lahko znajdejo v hudih težavah. Primarni cilj diplomske naloge se osredotoča na predstavitev pogoste problematike nasilja nad otroki v kibernetskem prostoru. Pri teoretičnih izhodiščih so izpostavljene prednosti in slabosti interneta za otroke in pogoste oblike nasilja. Predstavljeni so tipi in motivi storilcev ter urejenost področja zaščite otrok pred nasiljem v kibernetskem prostoru. V praktičnem delu smo s pomočjo intervjujev pridobili podatke strokovno usposobljenih oseb za obravnavo problematike pri nas. Intervjuje smo izvedli z šestimi osebami, od katerih smo dobili podatke o pogostosti nasilja v kibernetskem prostoru. Po predhodno zastavljenih hipotezah smo preverjali stopnjo zaščite slovenskih otrok v primerjavi s tujimi otroci, usposobljenost staršev za pomoč otrokom, najbolj pogosto obliko nasilja ter odgovornost za zaščito otrok. V Sloveniji se problematika obravnavanih primerov v primerjavi z nekaj leti nazaj zmanjšuje, vendar se moramo zavedati, da je veliko neprijavljenih in neodkritih primerov. Zato je potrebna ustrezna komunikacija z otroki ter prepoznavanje odklonskega vedenja, ki lahko nakazuje na to, da je žrtev nasilja.
Ključne besede: diplomske naloge, otroci, nasilje, kibernetski prostor, zloraba
Objavljeno: 14.01.2019; Ogledov: 643; Prenosov: 157
.pdf Celotno besedilo (590,32 KB)

6.
Kibernetsko nadlegovanje otrok na območju Pomurja
Maša Škafar, 2018, diplomsko delo

Opis: Svet je dandanes postal povsem odvisen od dostopa in izmenjavanja informacij preko interneta, v zadnjih letih pa so se mu še pridružile še druge oblike komuniciranja, ki združujejo prebivalce v globalnem kibernetskem prostoru. S tem, ko se je internet razširil, so nastale kibernetske grožnje in več spletnega kriminala. V diplomskem delu se ukvarjamo s kibernetskim nadlegovanjem otrok v pomurski regiji. Raziskava, ki smo jo izvajali na treh različnih osnovnih šolah v Pomurju, je pokazala, da otroci zelo zgodaj vstopajo v kibernetski prostor, računalnik namreč v velikem deležu uporabljajo že v starosti med 5 in 7 let. Skoraj vsak osnovnošolec ima tudi svoj mobilni telefon, preko katerega najpogosteje tudi dostopajo do interneta. Večina jih na internetu preživi 1 do 2 uri na dan. Več kot polovici otrok pa starši ne omejujejo časa, preživetega na internetu oz. s pametnimi napravami. Raziskava je pokazala tudi, da se večina otrok sicer ni srečala z takšno vrsto neželene pošte, da bi se ob tem ustrašila za svojo varnost, a vendar tudi rezultat tistih, ki so se s to neprijetno izkušnjo že srečali, ni zanemarljiv. Ravno tako smo postavili v obzir dejstvo, da ni nujno, da otroci vedo oz. se zavedajo, da so bili žrtev kibernetskega nasilja. Otroci, ki se jih ne osvešča dovolj na tem področju, morda niti ne zaznajo nevarnosti ali pa se jim zdi nekaj samoumevnega in povsem običajnega. Bistvenega pomena je torej, da se prioritetno starši kot tudi šola kot vzgojna ustanova v večji meri vključujejo v osveščanje in tudi nadzor nad otroki v času rabe kibernetskega prostora. Otroci so namreč najšibkejši člen naše družbe, ki še ne znajo in niso sposobni v popolni meri skrbeti za svojo varnost. Pri tem je ključnega pomena, da vedo, da se nevarnosti v kibernetskem prostoru sicer ni moč popolnoma izogniti, vendar naj vedo, da se v situaciji lahko in tudi morajo takoj obrniti na odraslo osebo, starše ali učitelje. V težavah pa se lahko obrnejo tudi na pristojne organizacije.
Ključne besede: diplomske naloge, kibernetski prostor, kibernetsko nadlegovanje otrok, kibernetsko nasilje, Pomurje
Objavljeno: 25.10.2018; Ogledov: 485; Prenosov: 92
.pdf Celotno besedilo (850,29 KB)

7.
Zloraba telekomunikacijske tehnologije za izvršitev kaznivega dejanja
Rok Pleteršek, 2018, magistrsko delo

Opis: Telekomunikacijske tehnologije predstavljajo enega izmed bistvenih elementov tehnološkega razvoja, ki ključno vplivajo na sedanjost in prihodnost delovanja sodobne družbe. V obdobju zadnjih štirih desetletij smo bili priča korenitim spremembam na področju informacijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT), saj so slednje prodrle na vsa področja človekovega delovanja. Poleg fizičnega sveta so nam ponudile vstop v tako imenovan virtualni svet, ki zaradi svoje globalne narave praktično nima meja oz. še ima razvoj na tem področju toliko manevrskega prostora, da ob ovire še nismo trčili. Razvoj telekomunikacijske tehnologije pa ima tudi temno stran. Ta so zlorabe, ki se lahko pojavljajo v obliki tradicionalnih kaznivih dejanj, ki so izvršena s pomočjo IKT tehnologij, ali pa v obliki kaznivih dejanj kibernetskega kriminala. Telekomunikacije so namreč lahko tarča ali orodje kaznivega dejanja, lahko pa predstavljajo sredstvo pomoči pri kriminalnem dejanju. Z magistrskim delom želimo opozoriti na velik problem zlorab elektronskih komunikacij, predstaviti posledice le-teh ter ne nazadnje raziskati kazenskopravne opredelitve in standarde, ki jih postavlja domača kazenskopravna zakonodaja, ter ugotoviti, ali jih je sposobna sankcionirati. Uvodno poglavje dela je posvečeno ciljem, hipotezam, predpostavkam in omejitvam ter metodam raziskovanja. Nato sledi kratek pregled 2000-letnega razvoja telekomunikacijske tehnologije in oris same razsežnosti zlorab. V 3. poglavju definiramo pojem zlorabe telekomunikacijske tehnologije in izpeljemo delovno opredelitev, ki nas spremlja skozi vsa preostala poglavja. Bralca nato seznanimo s pojmom kibernetske kriminalitete ter mu predstavimo Konvencijo o kibernetski kriminaliteti Sveta Evrope in ga uvedemo v kaznivost zlorab telekomunikacijske tehnologije. Osrednji del magistrskega dela predstavljajo kazniva dejanja kibernetskega kriminala v 4. poglavju in izbrane metode ter tipi zlorab elektronskih komunikacij v 5. poglavju. Jedro sestavljata kazenskopravna opredelitev kaznivih dejanj kibernetskega kriminala, ki jih postavljata Kazenski zakonik (KZ-1) in Konvencija o kibernetski kriminaliteti, ter predstavitev izbranih metod in tipov zlorab elektronskih komunikacij s konkretnimi primeri. V naslednjem poglavju analiziramo dogodek odtujitve mobilnega telefonskega aparata slovenskega uporabnika, ki mu je sledila zloraba v višini 64.254,03 EUR. Magistrsko delo zaključimo s temeljnimi ugotovitvami, s katerimi zavržemo oz. potrdimo hipoteze, povzamemo dileme na področju kibernetskega kriminala in napovemo, v katero smer bodo šle zlorabe telekomunikacijske tehnologije v prihodnje ter kako naj temu sledi kazensko pravo.
Ključne besede: zloraba elektronskih komunikacij, kibernetski kriminal, kibernetski prostor, kibernetska kriminaliteta, kazniva dejanja informacijske tehnologije, telekomunikacije, konvencija o kibernetski kriminaliteti, kazenski zakonik KZ-1.
Objavljeno: 14.06.2018; Ogledov: 877; Prenosov: 150
.pdf Celotno besedilo (1,51 MB)

8.
Grožnja izsiljevalske programske opreme za organizacije v kibernetskem prostoru
Uroš Potkonjak, 2018, diplomsko delo

Opis: Uporaba digitalne tehnologije v kibernetskem prostoru nam prinese ogromno pozitivnih stvari, a smo zaradi stalne prisotnosti v kibernetskem prostoru izpostavljeni tudi nevarnostim. Hiter zaslužek v kibernetskem prostoru predstavljajo predvsem napadalci, ki stojijo za izsiljevalsko programsko opremo. Napadalci prežijo na uporabnike, ki nimajo posodobljenega sistema, uporabljajo zastarelo opremo ali pa so nepazljivi in napadalcem preko datotek sami pustijo dostop v sistem. V zadnjem obdobju lahko zasledimo vse pogostejše napade na organizacije. Slednje so za napadalce odlične žrtve, saj so zaradi pomembnosti informacij prisiljene v plačilo odkupnine ali, v kolikor je to mogoče, obnovitve sistema. Organizacije lahko pripomorejo k zmanjšanju tveganja možnosti napada izsiljevalske programske opreme z rednimi varnostnimi kopijami, dobro postavljenim varnostnim sistemom in usposabljanjem zaposlenih. Napadalci bodo tudi v prihodnje razvijali zlonamerno programsko opremo, zato si bodo morali individualni uporabniki in organizacije zagotoviti zadosten nivo informacijske varnosti pred obrambo.
Ključne besede: kibernetski prostor, informacijska varnost, kibernetska kriminaliteta, grožnje, izsiljevalska programska oprema, organizacije, diplomske naloge
Objavljeno: 24.04.2018; Ogledov: 622; Prenosov: 157
.pdf Celotno besedilo (459,36 KB)

9.
Kibernetsko nadlegovanje in strah
Aleksander Petrič, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo obravnavali sodobno obliko kriminalitete, ki se vse pogosteje pojavlja v svetu in tudi pri nas. Govorimo o kibernetski kriminaliteti, ki se je začela razvijati skupaj z razvojem informacijsko komunikacijskih tehnologij in vedno lažjim dostopom do interneta. V prvem delu diplomskega dela smo najprej razjasnili pojme ter podrobneje predstavili osrednjo temo dela - kibernetsko nadlegovanje, zalezovanje in ustrahovanje ter njihov razvoj in razsežnosti. V nadaljevanju smo še kratko predstavili, kako lahko kibernetsko kriminaliteto preprečimo oziroma se pred njo zavarujemo. V zadnjem delu teoretičnega dela diplomskega dela smo predstavili še strah pred kibernetsko kriminaliteto, ki smo ga kasneje tudi obravnavali v lastni raziskavi. Empirični del diplomskega dela je obravnaval prisotnost in rast kibernetske kriminalitete ter strah pred kibernetsko kriminaliteto in njegove posledice. V delu smo preverjali hipoteze s pomočjo preučene literature ter raziskav tujih in domačih avtorjev kot tudi lastne raziskave, ki smo jo izvedli med uporabniki družbenega omrežja Facebook. Ugotovili smo, da stopnja kibernetske kriminalitete tako v svetu kot tudi v Sloveniji raste, vendar pa le-ta ves čas spreminja svoje oblike. Prav tako smo ugotovili, da se v svetu stopnja uporabe kibernetskega prostora zaradi strahu pred kibernetsko kriminaliteto zmanjšuje, vendar pa tega na podlagi lastne raziskave za Slovenijo ne moremo trditi. Poleg tega smo v delu ugotovili, da je ključnega pomena za zavarovanje pred kibernetsko kriminaliteto v ozaveščanju posameznikov pred nevarnostmi, ki jih prinaša kibernetski prostor in kako se pred nevarnostmi zavarovati, da ne bi prišlo do nepotrebnih problemov, ki lahko povzročijo tako materialne kot tudi duševne posledice.
Ključne besede: kibernetski prostor, kibernetika, kibernetsko nadlegovanje, strah pred kriminaliteto, diplomske naloge
Objavljeno: 03.11.2017; Ogledov: 629; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (768,38 KB)

10.
Kibernetske grožnje in odzivanje nanje v logističnih sistemih
Danilo Kekec, 2017, magistrsko delo/naloga

Opis: Bistvo sodobnega človeka oziroma družbe v prihodnosti bo najti ravnovesje med ZASEBNOSTJO – SVOBODO – VARNOSTJO zaradi globalizacije in kibernetskega prostora, ki sta gonilo izjemno hitrih sprememb. Kibernetske grožnje so in bodo tudi v prihodnosti stalnica človekovega življenja in verjetno največji izziv človeštva v bodočnosti. Človek kot glavni dejavnik, ki se pojavlja tako na strani tistega, ki je ogrožen, kakor tudi na strani tistega, ki je vir ogrožanja predstavlja bistveni element. Kibernetske grožnje in odzivanje nanje v logističnih sistemih so enake kot v vseh ostalih segmentih kibernetskega prostora, načeloma jih lahko ločujemo le po viru oziroma motivu. Največja težava, ki se trenutno pojavlja, je strah oziroma zadržanost pred odprtim priznavanjem kibernetskih groženj. Posebej izrazito je to v državah, kjer je nizka stopnja informiranosti oziroma seznanjenosti z možnimi grožnjami tako v javnem kakor tudi v zasebnem sektorju. Zavedanje o pomembnosti zaznavanja in odzivanja na kibernetske grožnje mora biti enotno, usklajeno in odprto, saj je govora o enotnem kibernetskem prostoru.
Ključne besede: kibernetski prostor, kibernetske grožnje, logistični sistemi, kibernetska varnost in človek.
Objavljeno: 03.10.2017; Ogledov: 1202; Prenosov: 204
.pdf Celotno besedilo (3,58 MB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici