Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Svet je danes v fazi tehnoloških sprememb in inovacij, kar vodi do sprememb v vseh delih sodobnega življenja in vzpostavitve t. i. informacijske družbe. Takšna informacijska družba se v boju proti organiziranemu kriminalu spopada s številnimi izzivi, predvsem s »kibernetskim kriminalom in kibernetskim terorizmom« kot novim modelom groženj v 21. stoletju. Namen diplomske naloge je raziskati, preučiti in predstaviti kibernetski kriminal in kibernetski terorizem, razliko med njima in zaščito pred njima. Raziskali in ugotovili bomo, koliko so današnji mladi seznanjeni z nevarnostmi v kibernetskem prostoru in kako se pred njimi zaščititi.
Ključne besede: kibernetski kriminal, kibernetski terorizem, kibernetski prostor, phishing, pharming, Internet of Things
Objavljeno v DKUM: 23.05.2023; Ogledov: 710; Prenosov: 105
Celotno besedilo (1,19 MB)

Opis: Kibernetsko nasilje, ki je neprimerno in sovražno vedenje, predstavlja temno plat digitalne dobe, v kateri živimo. Intenzivna uporaba interneta je poleg pozitivnih koristi prinesla tudi nekatere negativne posledice. V današnji digitalni dobi je spletno ustrahovanje ena od negativnih posledic, s katerimi se srečujemo vse pogosteje. Otroci se zaradi ranljivosti in izpostavljenosti soočajo s temno platjo spleta že v zgodnjih letih, zaradi česar so spletne grožnje med mladimi čedalje pogostejše. V diplomski nalogi smo se ukvarjali z problematiko kibernetskega nasilja med slovenskimi in portugalskimi otroki. Predstavili smo, s katerimi oblikami kibernetskega nasilja so se otroci srečali, kakšna je vloga stršev pri preprečevanju spletnega nasilja ter katere slovenske in portugalske organizacije se borijo proti naslju v kibernetskem prostoru. Namen diplomske naloge je bilo ugotoviti, ali so otroci v kibernetskem prostoru izpostavljeni tudi spletnemu nasilju, s katerimi oblikami spletnega nasilja so se že srečali ter kakšna je povezava med starši in otroci, ko govorimo o spletni varnosti. Cilj je bilo ugotoviti, kakšen odstotek otrok se je že srečal s spletnim nasiljem ter kako bi nanj odreagirali. V raziskavi so sodelovali slovenski in portugalski otroci, stari med 12 in 15 let. Da je kibernetsko nasilje globalen problem, lahko potrdimo tudi z raziskavo EU Kids Online, ki je pokazala, da se je odstotek otrok po svetu, ki so se srečali z različnimi oblikami spletnega nasilja, v letu 2010 gibal med 6% in 25%. V isti raziskavi, ki je bila narejena 2020, pa se je število otrok, ki so bili v stiku s spletnim nasiljem, gibalo med 7% in 45% (Smahel, D., Machackova, 2020). Najbolj pogosta oblika kibernetskega nasilja, s katerim so se otroci srečali, je bilo prejemanje neprijetnih, zbadljivih, žaljivih sporočil. Ugotavljamo, da 84% slovenskih in 77% portugalskih staršev nima nadzora nad tem, kaj njihovi otroci počnejo na spletu. Pomembno vlogo pri preprečevanju kibernetske grožnje nad otroki imajo predvsem starši, ki bi morali že v zgodnji starosti otrokom razložiti zakaj so nekatere spletne strani slabe, kako se vesti do ljudi v kibernetskem prostoru ter predvsem kako varno uporabljati splet. Prav tako je pomembno, da otroci vedo, da se v primeru spletnega nasilja lahko obrnejo na svoje starše, učitelje ali organizacije, katere jim bodo pomagale. Pipravili smo tudi predloge za varnejšo uporabo spleta, s katerimi želimo spodbuditi mlade k varnejši uporabi kibernetskega prostora.
Ključne besede: diplomske naloge, otroci, kibernetsko nasilje, kibernetski prostor, varnost, starši, Slovenija, Portugalska
Objavljeno v DKUM: 01.12.2021; Ogledov: 1199; Prenosov: 164
Celotno besedilo (500,65 KB)

Opis: Kibernetska varnost pametnih omrežij predstavlja kompleksen pristop zagotavljanja varnosti pametnim omrežij, ki pri svojem delovanju uporabljajo sodobne informacijsko-komunikacijske tehnologije (v nadaljevanju besedila IKT) ter zaradi današnjega tehnološkega napredka postajajo realnost. Medsebojna povezanost pametnih omrežij, kot dela elektroenergetskih sistemov, ter integrirana uporaba sodobnih IKT, ki služijo za prenos informacij v omrežjih, komuniciranju med elementi omrežij ter upravljanju in nadzoru omrežij, predstavljajo organizacijam velik varnostno-funkcionalni izziv, saj so takšni sistemi opredeljeni kot deli kritične infrastrukture posamezne države. Varovanje takšnih kompleksnih omrežij ter sočasno zoperstavljenje sodobnim kibernetsko-hibridnim grožnjam v današnjem dinamičnem svetu s strani različnih akterjev zahteva od organizacij vzpostavitev sodobnih kibernetskih varovalnih mehanizmov, ki morajo biti sposobna obvarovati pametna omrežja pred sodobnimi tehnikami kibernetskih napadov in groženj, katerih namen je povzročiti težave v njihovem delovanju ali pa jih v končnem cilju tudi onesposobiti. Zoperstavljenje sodobnim kibernetskim grožnjam ob uporabi sodobnih IKT v kibernetskem prostoru pa zahteva od organizacij sprejem multidisciplinarnih ukrepov na vertikalni in horizontalni ravni znotraj same organizacije. Tovrstni ukrepi morajo poleg pomembnih varnostnih področij znotraj organizacije zajemati tudi vsa ostala področja, pomembna za upravljanje in ocenjevanje varnostnih tveganj ter izvajanje rednih penetracijskih testov v pametnih omrežij, ki v kombinaciji z ostalimi varnostnimi mehanizmi podajo vpogled dejanskega nivoja kibernetske varnosti pametnih omrežij v organizaciji ter odpornost takšnih omrežij na kibernetske grožnje, kar je še posebej pomembno pri implementaciji in upravljanju pametnih omrežij kot dela kritične infrastrukture.
Ključne besede: magistrska dela, pametna omrežja, informacijsko-komunikacijske tehnologije, kibernetski prostor, kibernetske grožnje, kibernetska varnost
Objavljeno v DKUM: 07.02.2021; Ogledov: 2338; Prenosov: 409
Celotno besedilo (3,21 MB)

Opis: Kibernetsko nasilje in viktimizacija med otroki in mladostniki sta pereč problem sedanjega časa, saj sta se pojavila z razvojem informacijsko-komunikacijske tehnologije. V primerjavi s tradicionalnim medvrstniškim nasiljem, ki je vidno, saj se dogaja predvsem v okviru šole in okolice, pa je spletno nasilje zaradi njegove virtualne značilnosti težje prepoznati. Kibernetsko nasilje zajema vrsto spletnih vedenj, s katerimi želi storilec povzročiti nelagodje ali čustveno stisko svoji tarči, kot so nadlegovanje, ustrahovanje, poniževanje, zasmehovanje, izključevanje in izsiljevanje. Po ugotovitvah tujih raziskav se spletno nasilje največkrat pojavlja v obliki zmerjanja, objavljanja neprimerne vsebine z namenom posmehovanja in širjenja lažnih govoric. Raziskave kažejo, da spletno nasilje povzroča psihične in čustvene posledice, vedenjske in psihosomatske težave, slabši učni uspeh, zlorabo alkohola in drog. Za spoprijemanje s čustveno stisko in stresom se mladi poslužujejo različnih strategij spoprijemanja, ki so čustveno ali problemsko usmerjene. Ugotovljeno je, da so najuspešnejše strategije proaktivne oziroma v nasprotju s čustvenim spoprijemanjem, ki mnogokrat še povečuje depresivne občutke, usmerjene v odpravljanje težave. Zmanjševanje dejavnikov tveganj je prva faza spopadanja s spletnim nasiljem, saj je že tu možno preprečiti, da se spletno nasilje sploh pojavi. Največja odgovornost pri zmanjševanju tveganj leži na starših in šolah, ki so dolžni s pozitivnimi vzgojnimi ukrepi, osveščanjem in izobraževanjem poskrbeti, da se bodo otroci in najstniki zavedali svojega vedenja na spletu in njegovih posledic. Tu imajo pomembno vlogo šolski intervencijski programi, pri katerih se med najpomembnejše komponente uvrščajo treningi empatije, komunikacijskih in socialnih veščin, digitalno državljanstvo ter veščine reševanja problemov. Kot ključni element preprečevanja kibernetskega nasilja so se izkazali učitelji, za katere ni nujno, da so internetni strokovnjaki, da bi se čutili kompetentne za izvajanje uspešne intervencije v spletnih incidentih. Ugotovljeno je namreč, da so najpogostejša vedenja na spletu podobna, kot se dogajajo v živo; verbalne grožnje, žaljivke, socialno izključevanje in širjenje govoric, s katerimi učitelji upravljajo v okviru programov za preprečevanje nasilja v šolah.
Ključne besede: kibernetika, kibernetski prostor, kibernetsko nadlegovanje, kibernetsko nasilje, viktimizacija, otroci, mladostniki, preventivni dejavniki, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 27.01.2020; Ogledov: 1581; Prenosov: 267
Celotno besedilo (1,47 MB)

Opis: Živimo v družbi, ki vsakodnevno vstopa v kibernetski prostor. Tehnologija je olajšala življenje ljudi in ponudila širok spekter storitev, ki so postale praktične in uporabne za vsak dan. Omogoča dostop do ogromne količine podatkov, dostopnih na enem mestu tako, da se ljudje lahko odločijo v katerem trenutku in kakšne podatke bodo uporabili. Z razvojem kibernetskega prostora se razvija tudi kibernetski kriminal pri katerem ljudje izkoriščajo prednosti, ki jih le ta ponuja. Takšni vrsti kriminala so vse pogosteje podvrženi tudi otroci. Medtem, ko se odrasli zavedamo svojih dejanj in večinoma znamo ustrezno prepoznati nevarnost, pa otroci niso dovolj zreli in se lahko znajdejo v hudih težavah. Primarni cilj diplomske naloge se osredotoča na predstavitev pogoste problematike nasilja nad otroki v kibernetskem prostoru. Pri teoretičnih izhodiščih so izpostavljene prednosti in slabosti interneta za otroke in pogoste oblike nasilja. Predstavljeni so tipi in motivi storilcev ter urejenost področja zaščite otrok pred nasiljem v kibernetskem prostoru. V praktičnem delu smo s pomočjo intervjujev pridobili podatke strokovno usposobljenih oseb za obravnavo problematike pri nas. Intervjuje smo izvedli z šestimi osebami, od katerih smo dobili podatke o pogostosti nasilja v kibernetskem prostoru. Po predhodno zastavljenih hipotezah smo preverjali stopnjo zaščite slovenskih otrok v primerjavi s tujimi otroci, usposobljenost staršev za pomoč otrokom, najbolj pogosto obliko nasilja ter odgovornost za zaščito otrok. V Sloveniji se problematika obravnavanih primerov v primerjavi z nekaj leti nazaj zmanjšuje, vendar se moramo zavedati, da je veliko neprijavljenih in neodkritih primerov. Zato je potrebna ustrezna komunikacija z otroki ter prepoznavanje odklonskega vedenja, ki lahko nakazuje na to, da je žrtev nasilja.
Ključne besede: diplomske naloge, otroci, nasilje, kibernetski prostor, zloraba
Objavljeno v DKUM: 14.01.2019; Ogledov: 1491; Prenosov: 212
Celotno besedilo (590,32 KB)