Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Kibernetsko nasilje, ki je neprimerno in sovražno vedenje, predstavlja temno plat digitalne dobe, v kateri živimo. Intenzivna uporaba interneta je poleg pozitivnih koristi prinesla tudi nekatere negativne posledice. V današnji digitalni dobi je spletno ustrahovanje ena od negativnih posledic, s katerimi se srečujemo vse pogosteje. Otroci se zaradi ranljivosti in izpostavljenosti soočajo s temno platjo spleta že v zgodnjih letih, zaradi česar so spletne grožnje med mladimi čedalje pogostejše. V diplomski nalogi smo se ukvarjali z problematiko kibernetskega nasilja med slovenskimi in portugalskimi otroki. Predstavili smo, s katerimi oblikami kibernetskega nasilja so se otroci srečali, kakšna je vloga stršev pri preprečevanju spletnega nasilja ter katere slovenske in portugalske organizacije se borijo proti naslju v kibernetskem prostoru. Namen diplomske naloge je bilo ugotoviti, ali so otroci v kibernetskem prostoru izpostavljeni tudi spletnemu nasilju, s katerimi oblikami spletnega nasilja so se že srečali ter kakšna je povezava med starši in otroci, ko govorimo o spletni varnosti. Cilj je bilo ugotoviti, kakšen odstotek otrok se je že srečal s spletnim nasiljem ter kako bi nanj odreagirali. V raziskavi so sodelovali slovenski in portugalski otroci, stari med 12 in 15 let. Da je kibernetsko nasilje globalen problem, lahko potrdimo tudi z raziskavo EU Kids Online, ki je pokazala, da se je odstotek otrok po svetu, ki so se srečali z različnimi oblikami spletnega nasilja, v letu 2010 gibal med 6% in 25%. V isti raziskavi, ki je bila narejena 2020, pa se je število otrok, ki so bili v stiku s spletnim nasiljem, gibalo med 7% in 45% (Smahel, D., Machackova, 2020). Najbolj pogosta oblika kibernetskega nasilja, s katerim so se otroci srečali, je bilo prejemanje neprijetnih, zbadljivih, žaljivih sporočil. Ugotavljamo, da 84% slovenskih in 77% portugalskih staršev nima nadzora nad tem, kaj njihovi otroci počnejo na spletu. Pomembno vlogo pri preprečevanju kibernetske grožnje nad otroki imajo predvsem starši, ki bi morali že v zgodnji starosti otrokom razložiti zakaj so nekatere spletne strani slabe, kako se vesti do ljudi v kibernetskem prostoru ter predvsem kako varno uporabljati splet. Prav tako je pomembno, da otroci vedo, da se v primeru spletnega nasilja lahko obrnejo na svoje starše, učitelje ali organizacije, katere jim bodo pomagale. Pipravili smo tudi predloge za varnejšo uporabo spleta, s katerimi želimo spodbuditi mlade k varnejši uporabi kibernetskega prostora.
Ključne besede: diplomske naloge, otroci, kibernetsko nasilje, kibernetski prostor, varnost, starši, Slovenija, Portugalska
Objavljeno v DKUM: 01.12.2021; Ogledov: 544; Prenosov: 117
Celotno besedilo (500,65 KB)

Opis: Kibernetska varnost pametnih omrežij predstavlja kompleksen pristop zagotavljanja varnosti pametnim omrežij, ki pri svojem delovanju uporabljajo sodobne informacijsko-komunikacijske tehnologije (v nadaljevanju besedila IKT) ter zaradi današnjega tehnološkega napredka postajajo realnost. Medsebojna povezanost pametnih omrežij, kot dela elektroenergetskih sistemov, ter integrirana uporaba sodobnih IKT, ki služijo za prenos informacij v omrežjih, komuniciranju med elementi omrežij ter upravljanju in nadzoru omrežij, predstavljajo organizacijam velik varnostno-funkcionalni izziv, saj so takšni sistemi opredeljeni kot deli kritične infrastrukture posamezne države. Varovanje takšnih kompleksnih omrežij ter sočasno zoperstavljenje sodobnim kibernetsko-hibridnim grožnjam v današnjem dinamičnem svetu s strani različnih akterjev zahteva od organizacij vzpostavitev sodobnih kibernetskih varovalnih mehanizmov, ki morajo biti sposobna obvarovati pametna omrežja pred sodobnimi tehnikami kibernetskih napadov in groženj, katerih namen je povzročiti težave v njihovem delovanju ali pa jih v končnem cilju tudi onesposobiti. Zoperstavljenje sodobnim kibernetskim grožnjam ob uporabi sodobnih IKT v kibernetskem prostoru pa zahteva od organizacij sprejem multidisciplinarnih ukrepov na vertikalni in horizontalni ravni znotraj same organizacije. Tovrstni ukrepi morajo poleg pomembnih varnostnih področij znotraj organizacije zajemati tudi vsa ostala področja, pomembna za upravljanje in ocenjevanje varnostnih tveganj ter izvajanje rednih penetracijskih testov v pametnih omrežij, ki v kombinaciji z ostalimi varnostnimi mehanizmi podajo vpogled dejanskega nivoja kibernetske varnosti pametnih omrežij v organizaciji ter odpornost takšnih omrežij na kibernetske grožnje, kar je še posebej pomembno pri implementaciji in upravljanju pametnih omrežij kot dela kritične infrastrukture.
Ključne besede: magistrska dela, pametna omrežja, informacijsko-komunikacijske tehnologije, kibernetski prostor, kibernetske grožnje, kibernetska varnost
Objavljeno v DKUM: 07.02.2021; Ogledov: 1393; Prenosov: 260
Celotno besedilo (3,21 MB)

Opis: Kibernetsko nasilje in viktimizacija med otroki in mladostniki sta pereč problem sedanjega časa, saj sta se pojavila z razvojem informacijsko-komunikacijske tehnologije. V primerjavi s tradicionalnim medvrstniškim nasiljem, ki je vidno, saj se dogaja predvsem v okviru šole in okolice, pa je spletno nasilje zaradi njegove virtualne značilnosti težje prepoznati. Kibernetsko nasilje zajema vrsto spletnih vedenj, s katerimi želi storilec povzročiti nelagodje ali čustveno stisko svoji tarči, kot so nadlegovanje, ustrahovanje, poniževanje, zasmehovanje, izključevanje in izsiljevanje. Po ugotovitvah tujih raziskav se spletno nasilje največkrat pojavlja v obliki zmerjanja, objavljanja neprimerne vsebine z namenom posmehovanja in širjenja lažnih govoric. Raziskave kažejo, da spletno nasilje povzroča psihične in čustvene posledice, vedenjske in psihosomatske težave, slabši učni uspeh, zlorabo alkohola in drog. Za spoprijemanje s čustveno stisko in stresom se mladi poslužujejo različnih strategij spoprijemanja, ki so čustveno ali problemsko usmerjene. Ugotovljeno je, da so najuspešnejše strategije proaktivne oziroma v nasprotju s čustvenim spoprijemanjem, ki mnogokrat še povečuje depresivne občutke, usmerjene v odpravljanje težave. Zmanjševanje dejavnikov tveganj je prva faza spopadanja s spletnim nasiljem, saj je že tu možno preprečiti, da se spletno nasilje sploh pojavi. Največja odgovornost pri zmanjševanju tveganj leži na starših in šolah, ki so dolžni s pozitivnimi vzgojnimi ukrepi, osveščanjem in izobraževanjem poskrbeti, da se bodo otroci in najstniki zavedali svojega vedenja na spletu in njegovih posledic. Tu imajo pomembno vlogo šolski intervencijski programi, pri katerih se med najpomembnejše komponente uvrščajo treningi empatije, komunikacijskih in socialnih veščin, digitalno državljanstvo ter veščine reševanja problemov. Kot ključni element preprečevanja kibernetskega nasilja so se izkazali učitelji, za katere ni nujno, da so internetni strokovnjaki, da bi se čutili kompetentne za izvajanje uspešne intervencije v spletnih incidentih. Ugotovljeno je namreč, da so najpogostejša vedenja na spletu podobna, kot se dogajajo v živo; verbalne grožnje, žaljivke, socialno izključevanje in širjenje govoric, s katerimi učitelji upravljajo v okviru programov za preprečevanje nasilja v šolah.
Ključne besede: kibernetika, kibernetski prostor, kibernetsko nadlegovanje, kibernetsko nasilje, viktimizacija, otroci, mladostniki, preventivni dejavniki, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 27.01.2020; Ogledov: 1035; Prenosov: 239
Celotno besedilo (1,47 MB)

Opis: Živimo v družbi, ki vsakodnevno vstopa v kibernetski prostor. Tehnologija je olajšala življenje ljudi in ponudila širok spekter storitev, ki so postale praktične in uporabne za vsak dan. Omogoča dostop do ogromne količine podatkov, dostopnih na enem mestu tako, da se ljudje lahko odločijo v katerem trenutku in kakšne podatke bodo uporabili. Z razvojem kibernetskega prostora se razvija tudi kibernetski kriminal pri katerem ljudje izkoriščajo prednosti, ki jih le ta ponuja. Takšni vrsti kriminala so vse pogosteje podvrženi tudi otroci. Medtem, ko se odrasli zavedamo svojih dejanj in večinoma znamo ustrezno prepoznati nevarnost, pa otroci niso dovolj zreli in se lahko znajdejo v hudih težavah. Primarni cilj diplomske naloge se osredotoča na predstavitev pogoste problematike nasilja nad otroki v kibernetskem prostoru. Pri teoretičnih izhodiščih so izpostavljene prednosti in slabosti interneta za otroke in pogoste oblike nasilja. Predstavljeni so tipi in motivi storilcev ter urejenost področja zaščite otrok pred nasiljem v kibernetskem prostoru. V praktičnem delu smo s pomočjo intervjujev pridobili podatke strokovno usposobljenih oseb za obravnavo problematike pri nas. Intervjuje smo izvedli z šestimi osebami, od katerih smo dobili podatke o pogostosti nasilja v kibernetskem prostoru. Po predhodno zastavljenih hipotezah smo preverjali stopnjo zaščite slovenskih otrok v primerjavi s tujimi otroci, usposobljenost staršev za pomoč otrokom, najbolj pogosto obliko nasilja ter odgovornost za zaščito otrok. V Sloveniji se problematika obravnavanih primerov v primerjavi z nekaj leti nazaj zmanjšuje, vendar se moramo zavedati, da je veliko neprijavljenih in neodkritih primerov. Zato je potrebna ustrezna komunikacija z otroki ter prepoznavanje odklonskega vedenja, ki lahko nakazuje na to, da je žrtev nasilja.
Ključne besede: diplomske naloge, otroci, nasilje, kibernetski prostor, zloraba
Objavljeno v DKUM: 14.01.2019; Ogledov: 1009; Prenosov: 192
Celotno besedilo (590,32 KB)

Opis: Telekomunikacijske tehnologije predstavljajo enega izmed bistvenih elementov tehnološkega razvoja, ki ključno vplivajo na sedanjost in prihodnost delovanja sodobne družbe. V obdobju zadnjih štirih desetletij smo bili priča korenitim spremembam na področju informacijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT), saj so slednje prodrle na vsa področja človekovega delovanja. Poleg fizičnega sveta so nam ponudile vstop v tako imenovan virtualni svet, ki zaradi svoje globalne narave praktično nima meja oz. še ima razvoj na tem področju toliko manevrskega prostora, da ob ovire še nismo trčili. Razvoj telekomunikacijske tehnologije pa ima tudi temno stran. Ta so zlorabe, ki se lahko pojavljajo v obliki tradicionalnih kaznivih dejanj, ki so izvršena s pomočjo IKT tehnologij, ali pa v obliki kaznivih dejanj kibernetskega kriminala. Telekomunikacije so namreč lahko tarča ali orodje kaznivega dejanja, lahko pa predstavljajo sredstvo pomoči pri kriminalnem dejanju. Z magistrskim delom želimo opozoriti na velik problem zlorab elektronskih komunikacij, predstaviti posledice le-teh ter ne nazadnje raziskati kazenskopravne opredelitve in standarde, ki jih postavlja domača kazenskopravna zakonodaja, ter ugotoviti, ali jih je sposobna sankcionirati. Uvodno poglavje dela je posvečeno ciljem, hipotezam, predpostavkam in omejitvam ter metodam raziskovanja. Nato sledi kratek pregled 2000-letnega razvoja telekomunikacijske tehnologije in oris same razsežnosti zlorab. V 3. poglavju definiramo pojem zlorabe telekomunikacijske tehnologije in izpeljemo delovno opredelitev, ki nas spremlja skozi vsa preostala poglavja. Bralca nato seznanimo s pojmom kibernetske kriminalitete ter mu predstavimo Konvencijo o kibernetski kriminaliteti Sveta Evrope in ga uvedemo v kaznivost zlorab telekomunikacijske tehnologije. Osrednji del magistrskega dela predstavljajo kazniva dejanja kibernetskega kriminala v 4. poglavju in izbrane metode ter tipi zlorab elektronskih komunikacij v 5. poglavju. Jedro sestavljata kazenskopravna opredelitev kaznivih dejanj kibernetskega kriminala, ki jih postavljata Kazenski zakonik (KZ-1) in Konvencija o kibernetski kriminaliteti, ter predstavitev izbranih metod in tipov zlorab elektronskih komunikacij s konkretnimi primeri. V naslednjem poglavju analiziramo dogodek odtujitve mobilnega telefonskega aparata slovenskega uporabnika, ki mu je sledila zloraba v višini 64.254,03 EUR. Magistrsko delo zaključimo s temeljnimi ugotovitvami, s katerimi zavržemo oz. potrdimo hipoteze, povzamemo dileme na področju kibernetskega kriminala in napovemo, v katero smer bodo šle zlorabe telekomunikacijske tehnologije v prihodnje ter kako naj temu sledi kazensko pravo.
Ključne besede: zloraba elektronskih komunikacij, kibernetski kriminal, kibernetski prostor, kibernetska kriminaliteta, kazniva dejanja informacijske tehnologije, telekomunikacije, konvencija o kibernetski kriminaliteti, kazenski zakonik KZ-1.
Objavljeno v DKUM: 14.06.2018; Ogledov: 1520; Prenosov: 208
Celotno besedilo (1,51 MB)