| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 40
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Strah pred kriminaliteto v Ljubljani
Nastja Zadnik, 2021, magistrsko delo

Opis: Tako kot kriminaliteta je tudi strah pred kriminaliteto eden izmed problemov vseh sodobnih družb. Zaradi številnih negativnih posledic, ki jih lahko ima na življenje, področje raziskujejo številni raziskovalci. Gre za kompleksen pojav, ki nemalokrat predstavlja večji problem kot pa sama kriminaliteta. Strah pred kriminaliteto je povezan s strahom osebe pred osebno viktimizacijo, zaskrbljenostjo zaradi kriminala in dojemanjem (ne)varnosti oz. kriminalitete, nanj pa vplivajo različni socialno-demografski in socialnopsihološki dejavniki. V teoretičnem delu magistrskega dela je predstavljen teoretični okvir, ki omogoča lažje in boljše razumevanje strahu pred kriminaliteto, narejen je tudi pregled dosedanjih študij v Sloveniji. V raziskovalnem delu so predstavljeni rezultati primarne statistične analize podatkov. Proučevali smo strah pred kriminaliteto pri prebivalcih Ljubljane, podatki so bili zbrani s spletno anketo, ki je bila aktivna med 31. 10. 2019 in 31. 1. 2020. Z multivariatnimi statističnimi metodami smo preverjali, ali pri prebivalcih Ljubljane spol, predhodna viktimizacija in izobrazba vplivajo na stopnjo strahu pred splošno kriminaliteto in ali vplivajo na stopnjo vznemirjenosti zaradi kibernetske kriminalitete. Naš vzorec je bil priložnosten, ker ni reprezentativen, smo morali biti previdni pri posploševanju rezultatov na populacijo. Ugotovili smo, da v primerjavi z moškimi v Ljubljani ženske poročajo o višji stopnji strahu pred kriminaliteto in so bolj vznemirjene zaradi kibernetske kriminalitete, prav tako bi viktimizacija s kibernetsko kriminaliteto v naslednjih 12 mesecih za ženske imela hujše posledice. Za predhodno viktimizacijo in izobrazbo pa smo ugotovili, da pri prebivalcih Ljubljane ne vplivata na stopnjo strahu pred splošno kriminaliteto, prav tako ne vplivata na stopnjo vznemirjenosti zaradi kibernetske kriminalitete.
Ključne besede: magistrska dela, strah pred kriminaliteto, splošna kriminaliteta, kibernetska kriminaliteta, Ljubljana
Objavljeno: 15.03.2021; Ogledov: 142; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (2,11 MB)

2.
Boj proti kibernetski kriminaliteti v Sloveniji
Aleksandar Ilievski, Igor Bernik, 2013, pregledni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka: Številna poročila mednarodnih in nacionalnih organizacij iz zadnjega obdobja govorijo o hitrem in inovativnem razvoju kibernetske kriminalitete. V tem prispevku želimo analizirati organiziranost in način boja proti kibernetski kriminaliteti v Sloveniji, proučiti pravne podlage za to področje in predstaviti nacionalne statistične podatke o njenem uresničevanju. Metode: Splošne ugotovitve so oblikovane na podlagi pregleda literature, pregleda dejavnosti v Republiki Sloveniji, javnih, zasebnih in mednarodnih organizacijah, povezanih s kibernetsko in informacijsko varnostjo, pregleda zakonodaje ter dostopnih uradnih statističnih podatkov o kibernetski kriminaliteti. Ugotovitve: Ključno vlogo pri preiskovanju kibernetske kriminalitete v Sloveniji imajo Center za računalniško preiskovanje, Slovenski center za posredovanje pri omrežnih incidentih (SI-CERT) in Evropski center za kibernetsko kriminaliteto. V boj proti kibernetski kriminaliteti so vključene tudi druge državne, nepolicijske organizacije, zasebna informacijsko-varnostna podjetja, nevladne in mednarodne organizacije. Pravna podlaga za boj proti kibernetski kriminaliteti v Sloveniji je napredna in je del več nacionalnih in mednarodnih pravnih aktov. Največji problem, s katerim se srečujejo organi pregona, je redko obravnavanje kibernetskih kaznivih dejanj v globalnem razcvetu kibernetske kriminalitete, saj smo imeli v Sloveniji v zadnjih sedmih letih le nekaj obsodilnih obsodb. Omejitve/uporabnost raziskave Prispevek proučuje boj proti kibernetski kriminaliteti v Sloveniji, vključujoč mednarodne organizacije, ki delujejo na območju države. Izvirnost/pomembnost prispevka: Na državni ravni še niso bili analizirani način, organiziranost in uspešnost boja proti kibernetski kriminaliteti. V prispevku izpostavljamo probleme, s katerimi se srečuje Slovenija, in predlagamo priporočila za uspešnejši boj proti kibernetski kriminaliteti.
Ključne besede: kibernetska kriminaliteta, omejevanje, institucije, pravna podlaga, Slovenija
Objavljeno: 23.04.2020; Ogledov: 382; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (598,49 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Percepcija kibernetske kriminalitete pri nekaterih uporabnikih interneta v Sloveniji in ZDA
Maja Dimc, Bojan Dobovšek, 2013, izvirni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka: Namen prispevka je analizirati problematiko kibernetske kriminalitete kot sodobne varnostne grožnje v povezavi z ozaveščenostjo in delovanjem posameznika v kibernetskem prostoru. Na podlagi empirične raziskave, izvedene v Sloveniji in Združenih državah Amerike, je izpostavljena problematika ozaveščenosti splošne javnosti na področju kibernetske kriminalitete v povezavi z njihovim preventivnim delovanjem v kibernetskem prostoru in odnosom do organov pregona s ciljem opredelitve ključnih razlik med percepcijo, vedenjem in delovanjem posameznikov glede na njihovo fizično življenjsko okolje (Slovenija in ZDA). Metode: Za potrebe prispevka je bila izvedena empirična raziskava, ki je vključevala dve skupini anketirancev, in sicer skupino posameznikov v Sloveniji ter skupino posameznikov v ZDA. Uporabljeno je bilo neeksperimentalno raziskovanje; za zbiranje podatkov je bil uporabljen anketni vprašalnik, s katerim smo merili poznavanje problematike, stališča in vedenje posameznikov v povezavi s pojavom kibernetske kriminalitete. Ugotovitve: Raziskava je pokazala pomembno razliko med ozaveščenostjo posameznikov in njihovim dejanskim varnostnim ravnanjem v virtualnem okolju, ki se v osnovi ne razlikuje glede na fizično lokacijo posameznika. Drugače pa je z občutkom varnosti, kjer se fizična lokacija preslika v virtualno okolje, saj so anketiranci živeči in delujoči v manjši državi (Slovenija) izrazili višjo stopnjo občutka varnosti v virtualnem okolju kot anketiranci živeči in delujoči v večji državi (Združene države Amerike). Poleg tega je bilo v okviru raziskave ugotovljeno, da obstaja nezaupanje in skepticizem glede usposobljenosti organov pregona za obravnavo primerov kibernetske kriminalitete, kar se odraža v potencialno manjši verjetnosti prijave in posledične obravnave kaznivih dejanj kibernetske kriminalitete. Z vidika ozaveščanja splošne javnosti s ciljem dosega visokega nivoja varnostnega ravnanja bi bilo potrebno povečati količino aktivnosti, povezanih z ozaveščanjem, hkrati pa bi se morali posvetiti tudi aktivnostim, ki bi zviševale stopnjo zaupanja v delovanje organov pregona. Omejitve/uporabnost raziskave Omejitev raziskave izhaja iz načina zbiranja podatkov, saj je bila uporabljena metoda snežne kepe. Število udeležencev pri raziskavi je bilo dokaj majhno, zato bi bilo nadaljnje raziskave priporočljivo razširiti v smislu vključenosti večjega dela populacije. Praktična uporabnost: Rezultati raziskave imajo praktično vrednost na področju implementacije procesov preprečevanja kibernetske kriminalitete, in sicer primarno ozaveščanja splošne javnosti glede pomena lastne informacijske varnosti, saj je bil v okviru raziskave potrjen pomemben razkorak med znanjem in dejansko implementacijo osnovnih tehnik zagotavljanja informacijske varnosti. Izvirnost/pomembnost prispevka: Prispevek obravnava problematiko kibernetske kriminalitete in informacijske varnosti v Sloveniji in ZDA, pri čemer poskuša ugotoviti ključne razlike med varnostnim vedenjem in delovanjem posameznikov glede na fizično življenjsko okolje. Ugotovitve raziskave predstavljajo izhodiščno točko za nadaljnje raziskave pojavnosti kibernetske kriminalitete in implementacije informacijske varnosti.
Ključne besede: kibernetska kriminaliteta, informacijska varnost, informacijsko-komunikacijske tehnologije, informacijska varnostna kultura
Objavljeno: 22.04.2020; Ogledov: 349; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (565,44 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Kibernetski prostor, radikalizacija in islamska država
Milica Rajlić, 2019, diplomsko delo

Opis: Razvoj IKT in kibernetskega okolja vsakdanjik slehernega posameznika spreminja v nekaj nepredvidljivega in čisto novega. Gre za nov način življenja, ki ga je ustvarila človeška roka, zato je človek tudi edini dejavnik, ki ga lahko spreminja in posodablja. Obstajata dve skupini ljudi; tisti, ki ga želijo izkoristiti v dobre namene, da si olajšajo življenje in delo, ter tisti, ki so z njim razvili nove možnosti nelegalnega in protizakonitega delovanja v družbi.
Ključne besede: diplomske naloge, IKT, kibernetska kriminaliteta, terorizem, protiteroristična strategija, islam
Objavljeno: 16.10.2019; Ogledov: 313; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (561,97 KB)

5.
Kazniva dejanja na temnem spletu in njihov (ne)učinkovit kazenski pregon
Vesna Brlič, 2019, magistrsko delo

Opis: Temni splet je virtualni prostor, ki omogoča izvrševanje kaznivih dejanj na daljavo po vsem svetu na relativno preprost in anonimen način. Enostaven dostop, težka identifikacija uporabnikov, pestra ponudba blaga in storitev, možnost plačevanja le-teh s kripto valutami ter neuspešen kazenski pregon so okoliščine, zaradi katerih je temni splet s svojimi črnimi virtualnimi tržnicami postal zlata jama za izvršitelje kaznivih dejanj. Kripto valute ob potrebnem znanju in zadostni previdnosti uporabnika namreč skoraj popolnoma onemogočajo preiskovanje kaznivih dejanj s pomočjo toka denarja. Izvršitelji kaznivih dejanj pa vendarle niso edini uporabniki temnega speta, razlogov za njegovo uporabo je več in niso nujno kriminalne narave. Tako ga uporabljajo novinarji, prebivalci držav, v katerih oblast onemogoča dostop do informacij iz zunanjega sveta ali z njimi manipulira, in osebe, ki želijo brskati po običajnih spletnih straneh z večjo mero anonimnosti. Sprva skrajno neučinkovit kazenski pregon kaznivih dejanj na temnem spletu se je v zadnjih letih bistveno izboljšal. Za to so v največji meri zaslužni razvoj tehnološko sofisticiranih orodij za identifikacijo uporabnikov, prilagoditev zakonodaje za uporabo le-teh s strani organov pregona in večletne izkušnje na tem področju. Ker tehnologija je in vedno bo korak pred pravom, je pomembno, da se zakonodaja, zlasti na področju prikritih preiskovalnih ukrepov, ki so pri kibernetskih kaznivih dejanjih nepogrešljivi, tudi pravočasno prilagaja tehnološkim spremembam. Kibernetska kriminaliteta je aktualna tema, o kateri se je v Sloveniji do sedaj vse premalo govorilo. Tudi za slovenska sodišča so kazniva dejanja na temnem spletu relativno nepoznana. Z njimi se sicer že nekaj časa soočajo sodišča drugod po svetu, v Združenih državah Amerike je tako prišlo že do vrste obsodilnih sodb, v Evropski uniji pa imajo tovrstne izkušnje predvsem nemška in nizozemska sodišča.
Ključne besede: kibernetska kriminaliteta, temni splet, TOR, prikriti preiskovalni ukrepi, NIT, memex, »honeypot« pasti, preiskava elektronskih naprav, elektronski dokazi, jurisdikcija
Objavljeno: 27.06.2019; Ogledov: 525; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (894,78 KB)

6.
Kriptovalute in njihov kriminalni potencial
Luka Petelinc, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi so predstavljene kriptovalute, kot posebna oblika digitalnega oziroma virtualnega denarja, ki vse bolj spreminja prihodnost finančnega sveta. Posebna pozornost je namenjena prvi in najbolj popularni decentralizirani kriptovaluti, imenovani Bitcoin. Zaradi lažjega razumevanja nastanka in delovanja sistema kriptovalut, je opravljena podrobnejša analiza njihovih tehničnih karakteristik in ob tem narejena primerjava s klasičnim denarjem. Čeprav so kriptovalute formalno že postale menjalno sredstvo, pa za razliko od »pravih« valut v večini držav še vedno niso strogo zakonsko regulirane, v nekaterih državah pa so celo prepovedane. Ravno pravna (ne)urejenost kriptovalut, omogoča špekulantom in kriminalcem njihovo uporabo za nelegalne ter kriminalne dejavnosti, kot so kraje kriptovalut, pranje denarja, davčne utaje, trgovina z nezakonitim blago, kljub sicer precej varni block chain tehnologiji, na kateri kriptovalute slonijo. Raziskovalni del naloge se osredotoča na rezultate opravljene ankete. Osebe, ki so jo izpolnile so se morale opredeliti glede na vrsto kriptovalute, ki jo uporabljajo in katere dobrine ali storitve so z njo kupili. Rezultati so pokazali, da želja po hitrem in visokem zaslužku, ter zagotovljena večja stopnja anonimnosti prevladujeta pri odločitvi o poslovanju s kriptovalutami, ob čemer uporabniki zanemarijo njihovo pravno ureditev in posledice morebitnih nelegalnih dejanj.
Ključne besede: diplomske naloge, kriptovalute, Bitcoin, blokovne verige, omrežja enakomernih naprav, kibernetska kriminaliteta, Silk Road
Objavljeno: 20.06.2019; Ogledov: 448; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (948,60 KB)

7.
Ozaveščenost uporabnikov družbenega omrežja Facebook o spletnem ribarjenju
Žanina Vrecl, 2018, diplomsko delo

Opis: Ribarjenje je vrsta spletnega napada, kjer napadalec preko elektronske pošte ali lažne spletne strani pridobi zaupne podatke svoje žrtve. Osrednji predmet diplomskega dela je bilo raziskati, v kolikšni meri uporabniki družbenih omrežij nasedejo spletnemu ribarjenju. V diplomskem delu smo se osredotočili na omrežje Facebook. Izvedeti smo želeli ali so uporabniki že slišali za ribarjenje in ali opozorila s strani spletnih medijev o nevarnosti le tega upoštevajo. V ta namen smo uporabili eksperimentalno in empirično metodo. Naredili smo eksperimentalno lažno spletno nagradno igro, kjer nas je presenetil majhen odstotek sodelujočih. V raziskavi smo odkrili, da so uporabniki o ribarjenju dobro ozaveščeni, vendar se je potrebno kljub temu pred spletnimi napadi dodatno zaščititi.
Ključne besede: ribarjenje, spletni napad, Facebook, klonirano ribarjenje, kitolovsko ribarjenje, ribarjenje po principu kopja, ribarjenje po principu zlorabe zavihkov, kibernetska kriminaliteta
Objavljeno: 14.11.2018; Ogledov: 574; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (1,38 MB)

8.
Zloraba telekomunikacijske tehnologije za izvršitev kaznivega dejanja
Rok Pleteršek, 2018, magistrsko delo

Opis: Telekomunikacijske tehnologije predstavljajo enega izmed bistvenih elementov tehnološkega razvoja, ki ključno vplivajo na sedanjost in prihodnost delovanja sodobne družbe. V obdobju zadnjih štirih desetletij smo bili priča korenitim spremembam na področju informacijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT), saj so slednje prodrle na vsa področja človekovega delovanja. Poleg fizičnega sveta so nam ponudile vstop v tako imenovan virtualni svet, ki zaradi svoje globalne narave praktično nima meja oz. še ima razvoj na tem področju toliko manevrskega prostora, da ob ovire še nismo trčili. Razvoj telekomunikacijske tehnologije pa ima tudi temno stran. Ta so zlorabe, ki se lahko pojavljajo v obliki tradicionalnih kaznivih dejanj, ki so izvršena s pomočjo IKT tehnologij, ali pa v obliki kaznivih dejanj kibernetskega kriminala. Telekomunikacije so namreč lahko tarča ali orodje kaznivega dejanja, lahko pa predstavljajo sredstvo pomoči pri kriminalnem dejanju. Z magistrskim delom želimo opozoriti na velik problem zlorab elektronskih komunikacij, predstaviti posledice le-teh ter ne nazadnje raziskati kazenskopravne opredelitve in standarde, ki jih postavlja domača kazenskopravna zakonodaja, ter ugotoviti, ali jih je sposobna sankcionirati. Uvodno poglavje dela je posvečeno ciljem, hipotezam, predpostavkam in omejitvam ter metodam raziskovanja. Nato sledi kratek pregled 2000-letnega razvoja telekomunikacijske tehnologije in oris same razsežnosti zlorab. V 3. poglavju definiramo pojem zlorabe telekomunikacijske tehnologije in izpeljemo delovno opredelitev, ki nas spremlja skozi vsa preostala poglavja. Bralca nato seznanimo s pojmom kibernetske kriminalitete ter mu predstavimo Konvencijo o kibernetski kriminaliteti Sveta Evrope in ga uvedemo v kaznivost zlorab telekomunikacijske tehnologije. Osrednji del magistrskega dela predstavljajo kazniva dejanja kibernetskega kriminala v 4. poglavju in izbrane metode ter tipi zlorab elektronskih komunikacij v 5. poglavju. Jedro sestavljata kazenskopravna opredelitev kaznivih dejanj kibernetskega kriminala, ki jih postavljata Kazenski zakonik (KZ-1) in Konvencija o kibernetski kriminaliteti, ter predstavitev izbranih metod in tipov zlorab elektronskih komunikacij s konkretnimi primeri. V naslednjem poglavju analiziramo dogodek odtujitve mobilnega telefonskega aparata slovenskega uporabnika, ki mu je sledila zloraba v višini 64.254,03 EUR. Magistrsko delo zaključimo s temeljnimi ugotovitvami, s katerimi zavržemo oz. potrdimo hipoteze, povzamemo dileme na področju kibernetskega kriminala in napovemo, v katero smer bodo šle zlorabe telekomunikacijske tehnologije v prihodnje ter kako naj temu sledi kazensko pravo.
Ključne besede: zloraba elektronskih komunikacij, kibernetski kriminal, kibernetski prostor, kibernetska kriminaliteta, kazniva dejanja informacijske tehnologije, telekomunikacije, konvencija o kibernetski kriminaliteti, kazenski zakonik KZ-1.
Objavljeno: 14.06.2018; Ogledov: 846; Prenosov: 150
.pdf Celotno besedilo (1,51 MB)

9.
Grožnja izsiljevalske programske opreme za organizacije v kibernetskem prostoru
Uroš Potkonjak, 2018, diplomsko delo

Opis: Uporaba digitalne tehnologije v kibernetskem prostoru nam prinese ogromno pozitivnih stvari, a smo zaradi stalne prisotnosti v kibernetskem prostoru izpostavljeni tudi nevarnostim. Hiter zaslužek v kibernetskem prostoru predstavljajo predvsem napadalci, ki stojijo za izsiljevalsko programsko opremo. Napadalci prežijo na uporabnike, ki nimajo posodobljenega sistema, uporabljajo zastarelo opremo ali pa so nepazljivi in napadalcem preko datotek sami pustijo dostop v sistem. V zadnjem obdobju lahko zasledimo vse pogostejše napade na organizacije. Slednje so za napadalce odlične žrtve, saj so zaradi pomembnosti informacij prisiljene v plačilo odkupnine ali, v kolikor je to mogoče, obnovitve sistema. Organizacije lahko pripomorejo k zmanjšanju tveganja možnosti napada izsiljevalske programske opreme z rednimi varnostnimi kopijami, dobro postavljenim varnostnim sistemom in usposabljanjem zaposlenih. Napadalci bodo tudi v prihodnje razvijali zlonamerno programsko opremo, zato si bodo morali individualni uporabniki in organizacije zagotoviti zadosten nivo informacijske varnosti pred obrambo.
Ključne besede: kibernetski prostor, informacijska varnost, kibernetska kriminaliteta, grožnje, izsiljevalska programska oprema, organizacije, diplomske naloge
Objavljeno: 24.04.2018; Ogledov: 600; Prenosov: 156
.pdf Celotno besedilo (459,36 KB)

10.
Kibernetska varnost dronov
Andrej Štampfel, 2018, diplomsko delo

Opis: Poznavanje kibernetske varnosti je ključnega pomena pri varovanju informacij in informacijskih sistemov. V to skupino štejemo tudi brezpilotne letalnike, ki jih z drugo besedo imenujemo dron-i. So nosilci informacij in so vključeni v kibernetski prostor. Tehnologija in priljubljenost teh naprav predstavljata vstopno točko za potencialne napadalce. Drone delimo na vojaške in civilne. Podatki iz zgodovine kažejo, da so bili droni sprva razviti kot vojaška tehnologija in posledično so bili prvi kibernetski napadi izvedeni na vojaških dronih. Zaradi preproste uporabe in možnosti uporabe tudi na drugih področjih, zdaj število civilnih dronov krepko presega število vojaških. Trend kibernetskih napadov je tako dobil nove razsežnosti. Na vojaškem področju se odraža kot nova oblika vojskovanja, na civilnem področju pa v novih oblikah socialnega inženiringa. Tako razširjena uporaba dronov predstavlja določena tveganja. Najpogostejši napadi pri dronih so prevzem nadzora, zajemanje podatkov, sabotaža in vohunjenje. Droni lahko nosijo in obdelujejo kritične podatke o vojaških misijah ali osebne podatke, kar pa bi ob razkritju pomenilo resno grožnjo za oškodovano stranko. Ker so droni opremljeni z številnimi senzorji in so vodeni preko brezžičnih povezav, jih te naredijo ranljive in dojemljive za kibernetske napade. Kibernetski napadi niso novost. Iz zgodovine je razvidno, da so prisotni že od nekdaj. Že poznane obrambe za odvračanje kibernetskih napadov pri dronih niso dovolj. Droni predstavljajo t.i. sistem sistemov, katerega lahko uspešno zaščitimo samo s kombinacijo zaščitnih ukrepov, ki vključujejo zaščito za vse sisteme. Navsezadnje gre za specifične leteče predmete z določeno mero avtonomnosti. Pri zaščiti dronov je pomembno poudariti tudi pomen človeškega faktorja. Potrebno je osveščanje pilotov o varnostnih tveganjih in potencialnih grožnjah, ki jim grozijo. Na ta način lahko piloti aktivno sodelujejo pri zagotavljanju preventivne varnosti in tako prispevajo svoj del k sistemski obrambi. Če prepoznamo določeno grožnjo, lahko začnemo z izvajanjem protiukrepov.
Ključne besede: droni, brezpilotni letalniki, varnost, kibernetska varnost, kibernetska kriminaliteta, diplomske naloge
Objavljeno: 12.04.2018; Ogledov: 1123; Prenosov: 235
.pdf Celotno besedilo (1,00 MB)

Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici