1. Razvoj informacijskega sistema za upravljanje ogrevanjaMatjaž Sajovic, 2022, magistrsko delo Opis: Delo obravnava razvoj informacijskega sistema za upravljanje ogrevanja s tehnologijami interneta stvari. Opisano je razvojno okolje, ki je vključevalo Visual Studio Code, PlatformIO, VirtualBox, Ubuntu Linux, node.js, Raspberry Pi in module ESP32. Opisana je struktura sistema za upravljanje ogrevanja, kjer je vključenih več tipal temperature, tipalo razdalje ter relejski modul. Pri realizaciji sistema je bilo uporabljenih šest modulov ESP32. Opredeljena je bila zasnova sistema s strežnikom, strojnimi moduli, tipali, klienti ter način komunikacije med elementi sistema. Opisana je realizacija postopka identifikacije modulov ESP32 ter komunikacija med moduli ESP32, strežnikom node.js ter klientom. Komunikacija med elementi sistema je bila izvedena prek zapisov v obliki json. Opisan je razvoj uporabniškega vmesnika, do katerega dostopamo prek brskalnika na telefonu oz. katerekoli naprave, ki ima vgrajen brskalnik. Razviti uporabniški vmesnik omogoča prikaz šestih različnih temperatur in tudi želene temperature. Prek vmesnika se da nastaviti želeno temperaturo ogrevanja. Opisana je razlika med različnimi načini komunikacije med moduli ESP32 in strežnikom node.js. Za zapis podatkov je bila uporabljena podatkovna baza Lowdb. Prototip sistema je bil uspešno testiran prek namenske spletne strani termostat.si.
Ključne besede: internet stvari (IoT), modul ESP32, PlatformIO, Node.js, kibernetika, termostat
Objavljeno v DKUM: 26.08.2022; Ogledov: 721; Prenosov: 104
 Celotno besedilo (4,62 MB) |
2. Kibernetska medvrstniška viktimizacija : magistrsko deloTanja Črtalič, 2019, magistrsko delo Opis: Kibernetsko nasilje in viktimizacija med otroki in mladostniki sta pereč problem sedanjega časa, saj sta se pojavila z razvojem informacijsko-komunikacijske tehnologije. V primerjavi s tradicionalnim medvrstniškim nasiljem, ki je vidno, saj se dogaja predvsem v okviru šole in okolice, pa je spletno nasilje zaradi njegove virtualne značilnosti težje prepoznati. Kibernetsko nasilje zajema vrsto spletnih vedenj, s katerimi želi storilec povzročiti nelagodje ali čustveno stisko svoji tarči, kot so nadlegovanje, ustrahovanje, poniževanje, zasmehovanje, izključevanje in izsiljevanje. Po ugotovitvah tujih raziskav se spletno nasilje največkrat pojavlja v obliki zmerjanja, objavljanja neprimerne vsebine z namenom posmehovanja in širjenja lažnih govoric. Raziskave kažejo, da spletno nasilje povzroča psihične in čustvene posledice, vedenjske in psihosomatske težave, slabši učni uspeh, zlorabo alkohola in drog. Za spoprijemanje s čustveno stisko in stresom se mladi poslužujejo različnih strategij spoprijemanja, ki so čustveno ali problemsko usmerjene. Ugotovljeno je, da so najuspešnejše strategije proaktivne oziroma v nasprotju s čustvenim spoprijemanjem, ki mnogokrat še povečuje depresivne občutke, usmerjene v odpravljanje težave. Zmanjševanje dejavnikov tveganj je prva faza spopadanja s spletnim nasiljem, saj je že tu možno preprečiti, da se spletno nasilje sploh pojavi. Največja odgovornost pri zmanjševanju tveganj leži na starših in šolah, ki so dolžni s pozitivnimi vzgojnimi ukrepi, osveščanjem in izobraževanjem poskrbeti, da se bodo otroci in najstniki zavedali svojega vedenja na spletu in njegovih posledic. Tu imajo pomembno vlogo šolski intervencijski programi, pri katerih se med najpomembnejše komponente uvrščajo treningi empatije, komunikacijskih in socialnih veščin, digitalno državljanstvo ter veščine reševanja problemov. Kot ključni element preprečevanja kibernetskega nasilja so se izkazali učitelji, za katere ni nujno, da so internetni strokovnjaki, da bi se čutili kompetentne za izvajanje uspešne intervencije v spletnih incidentih. Ugotovljeno je namreč, da so najpogostejša vedenja na spletu podobna, kot se dogajajo v živo; verbalne grožnje, žaljivke, socialno izključevanje in širjenje govoric, s katerimi učitelji upravljajo v okviru programov za preprečevanje nasilja v šolah.
Ključne besede: kibernetika, kibernetski prostor, kibernetsko nadlegovanje, kibernetsko nasilje, viktimizacija, otroci, mladostniki, preventivni dejavniki, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 27.01.2020; Ogledov: 1581; Prenosov: 268
Celotno besedilo (1,47 MB) |
3. Kibernetsko nadlegovanje in strah : visokošolski študijski program Informacijska varnostAleksander Petrič, 2017, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo obravnavali sodobno obliko kriminalitete, ki se vse pogosteje pojavlja v svetu in tudi pri nas. Govorimo o kibernetski kriminaliteti, ki se je začela razvijati skupaj z razvojem informacijsko komunikacijskih tehnologij in vedno lažjim dostopom do interneta.
V prvem delu diplomskega dela smo najprej razjasnili pojme ter podrobneje predstavili osrednjo temo dela - kibernetsko nadlegovanje, zalezovanje in ustrahovanje ter njihov razvoj in razsežnosti. V nadaljevanju smo še kratko predstavili, kako lahko kibernetsko kriminaliteto preprečimo oziroma se pred njo zavarujemo. V zadnjem delu teoretičnega dela diplomskega dela smo predstavili še strah pred kibernetsko kriminaliteto, ki smo ga kasneje tudi obravnavali v lastni raziskavi.
Empirični del diplomskega dela je obravnaval prisotnost in rast kibernetske kriminalitete ter strah pred kibernetsko kriminaliteto in njegove posledice. V delu smo preverjali hipoteze s pomočjo preučene literature ter raziskav tujih in domačih avtorjev kot tudi lastne raziskave, ki smo jo izvedli med uporabniki družbenega omrežja Facebook. Ugotovili smo, da stopnja kibernetske kriminalitete tako v svetu kot tudi v Sloveniji raste, vendar pa le-ta ves čas spreminja svoje oblike. Prav tako smo ugotovili, da se v svetu stopnja uporabe kibernetskega prostora zaradi strahu pred kibernetsko kriminaliteto zmanjšuje, vendar pa tega na podlagi lastne raziskave za Slovenijo ne moremo trditi.
Poleg tega smo v delu ugotovili, da je ključnega pomena za zavarovanje pred kibernetsko kriminaliteto v ozaveščanju posameznikov pred nevarnostmi, ki jih prinaša kibernetski prostor in kako se pred nevarnostmi zavarovati, da ne bi prišlo do nepotrebnih problemov, ki lahko povzročijo tako materialne kot tudi duševne posledice.
Ključne besede: kibernetski prostor, kibernetika, kibernetsko nadlegovanje, strah pred kriminaliteto, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 03.11.2017; Ogledov: 1265; Prenosov: 133
Celotno besedilo (768,38 KB) |
4. VIABILNA REGIJA - REZULTAT INOVIRANJA Z DIALEKTIČNO TEORIJO SISTEMOV IN KIBERNETIKO POSLOVNIH SISTEMOV.tema prijavljena 8. 8. 2011Amna Potočnik, 2016, doktorska disertacija Opis: Raziskava metodološko in vsebinsko povezuje v novo sinergijo spoznanja iz dialektične teorije sistemov, poslovne kibernetike in strateškega managementa; saj z med-strokovnim ustvarjalnim sodelovanjem lahko ustvarimo miselne konstrukte, ki tvorijo v sinergiji novost, ki je ni moč reducirati zgolj na eno izmed navedenih področij znanosti. S to sinergijo smo iskali odgovore na vprašanja regionalnega razvoja, ker jih z utečenimi geografsko-ekonomskimi instrumenti ni moč razviti, saj le-ti niso zadostno celoviti. Posegli smo tudi na področje pokrajinizacije, kjer politična ekonomija prav tako nima zadostno celovitih odgovorov na vprašanje – koliko in kakšne pokrajine naj npr. Slovenija vzpostavi, če sploh. Obstoječa gradiva o tem nakazujejo osnovno problematiko, ki (kot vidimo) onemogoča vzpostavitev pokrajin, predvsem zaradi ukvarjanja z zatečenim stanjem, tj. delitvijo pristojnosti med državo – regijo – lokalnimi skupnostmi.
Potreben je odmik od ustaljene politične in ekonomske teorije opredeljevanja in razumevanja pokrajin k sinergiji, za katero so nam služile navedene tri znanosti, da smo raziskovali in predlagali model regije – organizacije, ki bo sposobna preživeti na daljši rok v zapletenih razmerah. Bo torej viabilna, ker povezuje v novo sinergijo spoznanja iz njih v praksi z ustvarjalnim interdisciplinarnim sodelovanjem občanov regije in njihovih partnerjev od drugod. Takšna regija ima izoblikovano identiteto, opredeljeno z namenom, ki se izkristalizira v procesu sodelovanja regionalnih prebivalcev. Regionalna identiteta ni tavtološka in je ne zmorejo določiti državni uradniki, saj nastaja v nenehni interakciji in se, ob upoštevanju zadostne in potrebne celovitosti in raznolikosti, nenehno spreminja v novo danost. Regionalizacija je proces, tako samega oblikovanja regije kot njenega nenehnega spreminjanja, da bi se izognila entropiji. Sodobna IKT omogoča sodelovanje velikega števila prebivalcev, vsaj tistih, ki so računalniško pismeni, zato odločitve niso posledica vehementnosti oblastnikov, niti državnih niti regionalnih, temveč proces nenehnega tehtanja in izbire; v njem lahko uporabimo metode medsebojnega interdisciplinarnega ustvarjalnega sodelovanja, npr. USOMID in TS. Namen regije, ki naj bo viabilna, je, da ustvarja pogoje viabilnosti osnovnih elementov, tj. posameznikov, ki so rekurzivni in iterirajoči elementi njene kohezivnosti.
Prebivalci potrebujejo za svojo viabilnost, in sicer zaradi fizičnih omejitev eksistence, vodo, hrano, zrak in ne nazadnje avtonomijo oziroma svobodo izbire, ob predpostavki, da so sposobni razlikovati in se odločati. Razvoj, prilagajanje in samoučenje v primeru človeške – lahko jo imenujemo tudi regionalne – populacije, nikoli ne poteka neodvisno, izolirano, hermetično zaprto.
Regija kot mreža medsebojno soodvisnih prebivalcev ni namenjena diktiranju posameznikove sreče ali dobrega počutja, temveč zagotavljanju osnovnih bivanjskih pogojev, na podlagi katerih lahko posameznik določa lastno identiteto oziroma namen, ki ga v življenju zasleduje in ga posledično kot del subjektivne realnosti tudi nenehno izračunava. Namesto regionalnega (birokratsko-delegatskega) aparata zato predlagamo zgolj izmed prebivalcev (v skladu s strokovnimi merili in sposobnostjo) izbrane managerje, ki so usmerjevalci regionalnih procesov, njihovi spremljevalci (v skladu z opredeljenimi razvojnimi kazalniki). V regionalni mreži odločajo prebivalci, model je participativen in hkrati takšen, da izkazuje dvojno povratno zanko (cilj je seveda negativna povratna zanka, ki stabilizira, razen ko si v skupnosti zaželimo revolucionarnih sprememb), znotraj viabilnega posameznika in njegove interakcije z okoljem. Načela njihovega sodelovanja in povezovanja, če naj bo le-to vzdržno na dolgi rok, morajo temeljiti na družbeni odgovornosti. Družbena odgovornost pomeni osebno odgovornost do družbe, ki se vedno kaže skozi posameznikove odločitve z zavezo spoštovati trajnostni razvoj in VKEN.
Ključne besede: dialektična teorija sistemov, družbena odgovornost, inoviranje, inovativnost, kibernetika, poslovna kibernetika, kibernetika managementa, regije, regionalni razvoj, Slovenija, strateški management, model viabilnega sistema
Objavljeno v DKUM: 04.10.2016; Ogledov: 2614; Prenosov: 236
Celotno besedilo (3,69 MB) |
5. Spremembe v kibernetski varnosti po dogodkih 11. septembra 2001 : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Informacijska varnostRené Sansoni, 2015, diplomsko delo Opis: Spremembe, ki so vplivale na kibernetski prostor po 11. septembru 2001 so močno zamajale svet. Svoboda govora je nadzorovana in upravičuje se jo s tem, da je nadzor nujen zaradi večje varnosti pred novimi terorističnimi napadi. Vendar kibernetska kriminaliteta se povečuje že od dne, ko smo se spustili v dobo razvitega računalništva, najbolj ranljiv del te enačbe pa je posameznik. Za zagotavljanje najvišje varnosti, tajne vladne organizacije širom sveta uporabljajo najbolj sofisticirana orodja za beleženje, obdelovanje in analiziranje podatkov. Svet se posledično spreminja v veliko nadzorovano sfero, kjer nič razen misli ne ostane skrito. Kibernetski prostor bo vedno bolj v ospredju saj je dostopen skoraj vsem. V njem se bo tako v prihodnje kibernetsko bojevanje le še stopnjevalo, večje spremembe v varnosti pa se zgodijo šele takrat, ko pride do resne škode, na žalost posledice v večini primerov občutijo nedolžni ljudje. Glede na nič kaj mirno prihodnost, sodeč na čase, ki jih živimo, lahko pričakujemo le še razvoj novih oblik varnosti, te se bodo sočasno z novimi grožnjami le še dodatno razvile in okrepile. Kakšne bodo te nove oblike nadzora, ki se bodo sklicevale na varnost? Kako daleč smo pripravljeni iti in kaj se bo zgodilo, če se bo nekoč pojavil nekdo, ki bi želel pri taki absolutni kontroli, izkoristiti vse to sebi v prid. Ves svet bi se moral zavedati pomena varnosti v kibernetskem prostoru in vsak posameznik bi moral na temu področju poskrbeti zase na najboljši možni način kar se da, puščanje odprtih vrat čez noč so bila včasih primarna skrb ljudi. Kaj pa neodgovorno vedenje in pomanjkanje varovanja lastnih podatkov v dobi napredne telekomunikacijske infrastrukture? Ne moremo vedeti kje kdo preži na nas z namenom, da nas oškoduje ali obvaruje. Vse to je zelo povezano in hodimo po tanki liniji, ki ločuje pravičnost od nepoštenja, seveda pa kot je zgodovina pokazala, včasih še najbolj zaupanja vredni svetovni voditelji prestopijo mejo.
Ključne besede: kibernetika, kibernetski prostor, informacijska varnost, 11. september, nadzorovanje, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 02.02.2016; Ogledov: 1692; Prenosov: 195
Celotno besedilo (637,78 KB) |
6. Kibernetsko nasilje : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Informacijska varnostAleksandar Dončev, 2015, diplomsko delo Opis: Kibernetsko nasilje je danes vse pogostejše, ne le med mladostniki temveč tudi med odraslimi in starostniki. Razlog tiči v razvoju informacijsko-komunikacijske tehnologije in v dejstvu, da ima vsak posameznik mobilni telefon, prenosni ali tablični računalnik ter dostop do medmrežja (interneta). Vsak posameznik ima prav tako elektronski naslov in profil na katerem od socialnih omrežij (Facebook, Twitter, Google+ itn.). Težava pa nastopi pri našem znanju o varnosti in zaščiti na medmrežju. Nekateri so na socialnih omrežjih aktivnejši in pogosteje objavljajo svoje osebne podatke, fotografije in druge stvari iz zasebnega življenja. Kibernetski kriminalci imajo takšne posameznike najraje, saj lahko z malo truda vdrejo v njihovo e-pošto ali socialno omrežje in jih začnejo nadlegovati, prav tako pa lahko z njihovega profila nadlegujejo tudi druge.
V diplomskem delu bo predstavljeno področje kibernetskega nasilja. Opredeljeno bo tudi, kaj sta kibernetski prostor in kibernetski kriminal, saj si brez tega ne moremo predstavljati, kje kibernetsko nasilje poteka. V diplomskem delu bo kot osrednji in glavni del diplomskega dela predstavljeno kibernetsko nasilje, ki je sestavljeno iz več različnih vrst nasilja. Največji poudarek bo predvsem na kibernetskem ustrahovanju, nadlegovanju in zalezovanju. Kibernetsko ustrahovanje, nadlegovanje in zalezovanje so namreč najpogostejše oblike kibernetskega nasilja, ki se pojavlja se tako med otroci in mladostniki kot tudi med odraslimi. Za boljše razumevanje opisanega problema so v zaključku potrjene ali ovržene zastavljene hipoteze ter podane zaključne misli in sklepi o pridobljenih ugotovitvah v diplomskem delu.
Ključne besede: kibernetika, kibernetski prostor, internet, kibernetsko nasilje, spletno nasilje, ustrahovanje, nadlegovanje, zalezovanje, preprečevanje, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 18.09.2015; Ogledov: 3805; Prenosov: 448
Celotno besedilo (565,14 KB) |
7. |
8. Business ethics from Aristotle, Kant and Mill's perspectiveJernej Belak, Mateja Pevec Rozman, 2012, izvirni znanstveni članek Opis: The presence and use of the informal and formal measures of business ethics implementation may be crucial and should therefore be known to managers/owners. Based on the case study research, this paper aims to suggest that enterprise awareness of importance of business ethics implementation can be of essential meaning for its long-term existence, success, growth, and development. The purpose of this paper is to discover the presence and use of the informal and formal measures of business ethics implementation and to identify their importance for active measure care by the enterprises.
Ključne besede: kibernetika, poslovna etika, organizacijska kultura, inovativnost, teorija sistemov, vrednote, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1600; Prenosov: 100
 Povezava na celotno besedilo |
9. |
10. The process of creating an economy and society supportive of innovation in CEEC : a comparative view of SloveniaMatjaž Mulej, Zdenka Ženko, Vojko Potočan, Nastja Mulej, Monty L. Lynn, Vitaly Dubrovsky, Aleksandr Levintov, 2002, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci Ključne besede: kibernetika, sociologija, Slovenija, inovacije, etika
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 12280; Prenosov: 51
Povezava na celotno besedilo |
