| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 12
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Zasteklitev letečega pepela iz sežiga komunalnih odpadkov : magistrsko delo
Franc Berk, 2010, magistrsko delo

Opis: Sistem celovitega ravnanja z odpadki vključuje možnost termične izrabe odpadkov kot virov. Po prednostnem redu ravnanja z odpadki je termična izraba odpadkov uvrščena pred odlaganje, zato se v bodoče zaradi nujnega zmanjšanja količin odloženih odpadkov in posledičnega nedoseganja okoljskih ciljev pričakuje upoštevanje prednostnega reda ravnanja z odpadki. V Sloveniji je zgrajena prva sežigalnica komunalnih odpadkov, ki obratuje v okviru Regijskega centra za ravnanje z odpadki. Glede na sestavo in omejeno možnost snovnega recikliranja preostanka komunalnih odpadkov sta potrebna še vsaj dva obrata za termično obdelavo. Kot stranski produkt termične izrabe komunalnih odpadkov nastajajo večje količine odpadkov, med katerimi je kot nevarni odpadek tudi »leteči pepel«, ki ga brez obdelave in stabilizacije v Sloveniji ni mogoče odlagati ali predelati v uporabne v produkte. V magistrskem delu smo raziskali možnost stabilizacije in deloma inertizacije letečega pepela iz sežiga pretežno komunalnih odpadkov z lokalnim — slovenskim odpadnim pretežno komunalnim steklom do zahteve, da bi ga bilo mogoče uporabiti za predelavo v koristne izdelke, ali za stabilno, okolju čim manj škodljivo in dolgoročno kontrolirano končno dispozicijo odlaganja skladno z zakonodajo. Za dosego tega cilja smo izvedli proces zasteklitve — vitrifikacije (produkt je steklo) in proces naknadne kristalizacije — devitrifikacije (produkt je steklokeramika). Za vodenje in nadzor procesov zasteklitve in kristalizacije ter ugotavljanje fizikalno-kemijskih in mehanskih lastnosti produktov so bile uporabljene metode preskušanja in analiziranja: mikrokemična analiza EDS, diferenčna dinamična kalorimetrija DSC, svetlobno in elektronsko mikroskopiranje, fazna analiza 2D-XRD, tlačni preskus, meritve trdote po Vickersu in kemijski analizni metodi ICP-MS ter ionska kromatografija za ugotavljanje kemijske obstojnosti eksperimentalno pridobljenih produktov. Analize kažejo na zadovoljive rezultate glede kemijske obstojnosti dobljenih produktov stekla in steklokeramike, saj omogočajo predelavo v uporabne produkte in v skrajnem primeru tudi odlaganje na odlagališčih za nenevarne odpadke. Posebej smo bili pozorni na parameter antimon (Sb) v vzorcih stekla S2 in S3 ter steklokeramike SK2 in SK3, ki prekoračuje predpisane mejne vrednosti parametrov izlužka za odlaganje na odlagališčih za inertne odpadke. Vzorca S1 in SK1 ne prekoračujeta omenjenih mejnih vrednosti. Analize kažejo, da vrednosti izluževanja težkih kovin iz vzorčnega letečega pepela zelo prekoračujejo predpisane mejne vrednosti za odlaganje na odlagališča za nenevarne odpadke, kar kaže na pomembnost raziskave, ki je bila opravljena v tem delu. Tudi mehanske lastnoste pridobljenih produktov (trdota po Vickersu 580 HV (5800 MPa) — 718 HV (7180 MPa), tlačna trdnost 55MPa — 148 MPa) so zadovoljive in omogočajo koristno predelavo ali v skrajnem primeru odlaganje na odlagališčih za nenevarne odpadke. Z rezultati, ki smo jih pridobili z raziskavo, potrjujemo možnosti vključevanja tehnologij termične izrabe odpadkov v celostno infrastrukturo, ki omogoča gospodarno, ekonomsko in okoljsko učinkovito izrabo odpadkov kot virov. Sekundarni odpadki, kot je leteči pepel, namreč ne predstavljajo omejitve za vključevanje tovrstnih tehnologij v celostno ravnanje z odpadki v Sloveniji.
Ključne besede: sežig komunalnih odpadkov, leteči pepel, odpadno steklo, zasteklitev, kristalizacija, steklo, steklokeramika, kemijske lastnosti, fizikalne lastnosti
Objavljeno: 26.02.2010; Ogledov: 2486; Prenosov: 222
.pdf Celotno besedilo (8,43 MB)

2.
VISOKOTLAČNA MIKRONIZACIJA SISTEMOV VIŠJE VISKOZNOSTI
Zoran Mandžuka, 2010, doktorska disertacija

Opis: Namen raziskave je določiti vpliv obratovalnih parametrov PGSSTM mikronizacije na fizikalno-kemijske lastnosti praškastih delcev modelnih substanc estrov maščobnih kislin (monostearat in tristearat) in praškastih lakov. Uspešna izvedba PGSSTM mikronizacije temelji na poznavanju faznih ravnotežij. Določili smo potek talilnih krivulj (S — L faznih prehodov) v p,T diagramu za sistema monostearat/CO2 in tristearat/CO2. Pod tlakom CO2 se obema substancama zniža tališče oziroma ima S — L krivulja temperaturni minimum v p,T diagramu. Znižanje tališča ob prisotnosti plina, ki je posledica raztapljanja plina v substanci, je izrazitejše za sistem tristearat/CO2. Pri tlaku 500 bar smo opazili tudi fazno inverzijo za sistem tristearat/CO2, ki je nastopila zaradi spremembe gostote faz pod vplivom visokega tlaka. Prav tako smo za oba sistema določili ravnotežne sestave L — G faz s statično analitično metodo v tlačnem območju od 0 bar do 450 bar in pri temperaturah 70 °C in 90 °C. Topnosti CO2 v maščobi so visoke, in sicer do 85 mol.% za monostearat (400 bar in 70 °C) ter do 96 mol.% za tristearat (400 bar in 70 °C). Topnosti maščob v CO2 so nizke, do 1 mol.% v obeh primerih. Na osnovi pridobljenih podatkov o tališču in topnosti smo izvedli šaržne mikronizacije v območju tlakov med 60 in 215 bar pri 64, 70 in 80 °C za monostearat in pri 54, 60 in 70 °C za tristearat. Mikronizirane vzorce smo analizirali glede na stopnjo kristaliničnosti in kristalno obliko, na velikost in morfologijo delcev po mikronizaciji in po 3 mesecih skladiščenja pri 20 °C za monostearat in pri 5 in 20 °C za tristearat. Na osnovi DSC termogramov smo ugotovili zmanjšano stopnjo kristaliničnosti, 20 — 40 % pri različnih obratovalnih pogojih glede na izhodiščno substanco. Po 3 mesecih se je kristaliničnost mikroniziranih delcev povečala in v primeru tristearata dosegla tudi kristaliničnost izhodiščnega vzorca. Po procesiranju so delci ohranili kristalno obliko. Monostearat, ki je bil hranjen 3 mesece pri 20 °C, še vedno ohrani najstabilnejšo β obliko, medtem ko se pri tristearatu pod istimi pogoji pojavi transformacija iz β' v β obliko. Povprečna velikost delcev, izmerjena z granulometrično lasersko metodo po mikronizaciji, se zmanjša na 7 — 40 µm glede na obratovalne pogoje. S časom delci aglomerirajo. SEM analiza je pokazala, da delci po mikronizaciji postanejo porozni in nepravilnih oblik. Rekristalizacija delcev s časom je očitnejša za vzorce tristearata, skladiščenih pri 20 °C, kjer se na površini pojavijo igličasti kristali. Zaradi očitnejših sprememb s časom zgoraj omenjenih fizikalno-kemijskih lastnosti smo mikronizirane delce tristearata hranili tudi pri 5 °C. Rezultat je pokazal upočasnitev rekristalizacije in aglomeracije, ohranitev srednje stabilne β' kristalne oblike ter spremembo površine delcev le zaradi nižje temperature. Razvoj novega procesa pridobivanja praškastih lakov je obsegal eksperimente visokotlačne mikronizacije po PGSSTM postopku. Izvedli smo šaržne in kontinuirne mikronizacije posamičnih komponent zmesi, kontinuirne mikronizacije zmesi brez polnil in pigmentov in nato še mikronizacije zmesi s polnili in pigmenti. Pri mikronizacijah zmesi brez pigmentov in polnil smo opazovali vpliv procesnih parametrov, in sicer koncentracijo suspenzije (2, 4, 6 % w/v), tlak CO2 (110 — 160 bar) in tip šobe (premer in kot pršenja), na velikostno porazdelitev delcev proizvedenega prahu. Na osnovi rezultatov aplikacije premazov smo dodatno izvedli mikronizacije pri različnih temperaturah (120 — 160 °C). Posamezne vzorce smo analizirali na elektronskem mikroskopu (prerez delcev z ionsko puško) ter izvedli termično analizo (Mettler Toledo). Pri mikronizacijah s pigmenti in polnili je delo obsegalo načrtovanje postopka visokotlačne mikronizacije in pripravo procesne sheme, mikronizacijo zmesi s pigmenti na osnovi danih receptur iz osnovnih surovin, pripravo dodatne recepture s povečano količino odplinjevalca, dodatek končnemu vzorcu snovi zaradi
Ključne besede: superkritični CO2, S – L fazni prehodi, ravnotežne topnosti, difuzijski koeficient, PGSSTM, fizikalno-kemijske lastnosti, gliceridi, praškasti premazi
Objavljeno: 03.05.2010; Ogledov: 3225; Prenosov: 190
.pdf Celotno besedilo (9,34 MB)

3.
VPLIV BIOGORIV NA KARAKTERISTIKE PROCESA VBRIZGAVANJA
Tomi Gojkošek, 2010, diplomsko delo

Opis: Onesnaževanje zraka je že vrsto let resen problem in za to so v veliki meri zaslužni tudi motorji z notranjim zgorevanjem. Za pogon motorjev se najpogosteje uporabljajo goriva fosilnega izvora (dizel, bencin), pri zgorevanju katerih nastajajo škodljivi produkti kot so ogljikov monoksid, ogljikov dioksid, žveplov dioksid itd. Da bi se izognili onesnaževanju zraka z omenjenimi emisijami, posegamo po čistejših gorivih, tako imenovanih biogorivih. Namen diplomske naloge je ugotoviti fizikalne in kemijske lastnosti različnih biogoriv in njihov vpliv na karakteristike procesa vbrizgavanja. V ta namen je bil uporabljen čisti dizel, čisti biodizel in njune mešanice s 5, 10 in 15% deležem bioetanola. Na osnovi narejenih analiz in eksperimentalno pridobljenih rezultatov lahko sklepamo, da ima bioetanol pomemben vpliv na karakteristike procesa vbrizgavanja, s tem pa na nastanek škodljivih emisij in tudi porabo goriva.
Ključne besede: fizikalne lastnosti goriv, kemijske lastnosti goriv, karakteristike procesa vbrizgavanja, biodizel, bioetanol.
Objavljeno: 06.05.2010; Ogledov: 1841; Prenosov: 159
.pdf Celotno besedilo (2,37 MB)

4.
VPLIV REGIJSKEGA CENTRA ZA ODPADKE V PUCONCIH NA PRSTI
Aleksandra Nemet, 2011, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je raziskati, ali Regijski center za odpadke Puconci vpliva na okoliške prsti. V neposredni okolici centra smo odvzeli vzorce prsti in analizirali njihove fizikalne ter kemijske lastnosti. Metodologijo terenskega dela in meritve smo podrobno predstavili v metodološkem delu diplomskega dela. Merili smo gostoto prsti, pH, nitrate in nitrite, amonij, kalij, fosfor, tip prsti in barvo. Te lastnosti posredno in neposredno odražajo antropogene vplive. Za razumevanje vpliva delovanja Regijskega centra za odpadke Puconci smo podrobno predstavili delovanje le-tega ter veljavno zakonodajo, ki velja na odlagališčih. Upoštevali smo tekoče monitoringe izcednih vod, za prsti pa ne obstajajo meritve. Upoštevali smo tudi regionalne značilnosti Prekmurja, s poudarkom na Puconcih. V zadnjem delu diplomskega dela so grafično prikazane ugotovitve analiz prsti in podan zaključek o vplivu Regijskega centra za odpadke na prsti v okolici.
Ključne besede: Vpliv Regijskega centra za odpadke v Puconcih na prsti, kemijske in fizikalne lastnosti prsti, monitoring izcednih vod.
Objavljeno: 29.03.2011; Ogledov: 1874; Prenosov: 288
.pdf Celotno besedilo (4,42 MB)

5.
NAPRAVA ZA ČIŠČENJE ODPADNIH VOD IZ OBRATA BARVE ZA LASE
Sveto Bulatović, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predmet raziskave oziroma analize čistilna naprava za obdelavo odpadnih vod podjetja Henkel Slovenija. V diplomskem delu so zajeti in predstavljeni nekateri osnovni principi teorije in prakse čiščenja odpadnih vod. Predstavljene so vse dejavnosti, ki morajo biti upoštevane pri projektiranju industrijske čistilne naprave. Posebna pozornost je namenjena kemijskim in fizikalnim lastnostim vod. Zaradi obsežnosti teme so v diplomskem delu opisani le nekateri najpomembnejši načini čiščenja odpadnih vod. V čistilni napravi se obdeluje odpadna voda, ki nastaja ob pranju mešalnikov, v katerih se proizvaja barva za lase. Količina šarže je 4 m3. Odpadna voda je alkalna s pH 10 in vsebuje vrsto različnih organskih zdravju nenevarnih snovi. KPK vode je približno 15.000 mgO2/l. Voda vsebuje tudi 230 mg tenzidov/l in do 5.000 mg/l snovi, ki se ekstrahirajo v organskem topilu. Voda je obarvana. Obarvanost je odvisna od trenutne proizvodnje. S testom biorazgradljivosti je ugotovljeno, da je 96 % snovi biološko razgradljivih.
Ključne besede: odpadna voda, fizikalne in kemijske lastnosti vode, učinkovitost naprave, avtomatizacija naprave
Objavljeno: 18.05.2011; Ogledov: 2028; Prenosov: 392
.pdf Celotno besedilo (1,59 MB)

6.
VPLIV BIOETANOLA NA KARAKTERISTIKE PROCESA VBRIZGAVANJA
Gregor Črešnik, 2011, diplomsko delo

Opis: Onesnaževanje zraka je že vrsto let resen problem in zato so v veliki meri odgovorni tudi motorji z notranjim zgorevanjem. Za pogon motorjev se najpogosteje uporabljajo fosilna goriva, kot sta dizel in bencin, pri zgorevanju katerih nastajajo škodljivi produkti tako za okolje, kot tudi za zdravje vseh živih organizmov. Ti škodljivi produkti so ogljikov monoksid, ogljikov dioksid, žveplov dioksid… Da bi se izognili onesnaževanju zraka z omenjenimi emisijami, posegamo po čistejših gorivih, ki jih imenujemo biogoriva. Namen diplomske naloge je ugotoviti lastnosti različnih biogoriv in vpliv njihove uporabe na karakteristike procesa vbrizgavanja. V ta namen smo določili kemijske in fizikalne lastnosti čistega dizelskega goriva, čistega biodizelskega goriva in njune mešanice s 5, 10 in 15 % deležem bioetanola.
Ključne besede: dizel, bioetanol, karakteristike procesa vbrizgavanja, lastnosti biogoriv, fizikalne lastnosti goriv, kemijske lastnosti goriv
Objavljeno: 06.10.2011; Ogledov: 1355; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (5,25 MB)

7.
VPLIV UPORABE SINTETIČNIH ZEOLITOV 4A IN 13X NA PRAŠIČJO GNOJEVKO
Vanina Krajnc, 2012, magistrsko delo

Opis: V hlevu za prašiče Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede smo v sodelovanju s podjetjem Silkem iz Kidričevega izvedli poskus za ugotavljanje vpliva uporabe sintetičnih zeolitov 4A in 13X na prašičjo gnojevko. Poskuse smo opravljali s ciljem znižanja smradu pri kmetijski proizvodnji, kar je za preživetje kmetijske proizvodnje pomemben cilj, saj so v EU opazni trendi po spreminjanju okoljskih standardov in zakonodaje zaradi zahtev po višji kakovosti sobivanja med kmetijskimi proizvajalci in ostalo populacijo. Menimo, da je izbira tematike naše naloge smiselna in aktualna. Premešano gnojevko smo razporedili v šestnajst enakih posod, od katerih jih je bilo osem namenjenih zeolitu 4A, ostalih osem pa zeolitu 13X. Testirali smo naslednje odmerke zeolitov: 0 g/L (kontrola), 4 g/L, 8 g/L in 12 g/L. V tretjem in četrtem tednu smo poleg obstoječih vzorcev naredili še dodatni vzorec zeolita 4A z največjim odmerkom, ki je znašal 30 g/L. Poskus je potekal en mesec in sicer v času od 11.7.2011 do 10.8.2011. Ročno in strojno mešanje kot tudi merjenje temperature in pH smo opravljali vsak dan ob istem času. Vzorce gnojevke smo jemali enkrat tedensko in jih po odvzemu prepeljali v kemijski laboratorij Ikema, kjer je bila izvedena analiza vsebnosti celokupnega in amonijskega dušika, fosforja, celokupnega organskega ogljika, kalija in suhe snovi. S poskusom smo želeli ugotoviti, ali lahko z dodatki zeolita zmanjšamo vsebnost določenih kemičnih spojin v gnojevki in tako posledično zmanjšamo smrad. Rezultati sicer nakazujejo na želeno delovanje zeolitov, vendar pa velika variabilnosti podatkov onemogoča zanesljivo znanstveno sklepanje. Zmanjšanje smradu je bilo organoleptično zaznati s strani izvajalcev poskusa in laborantov, vendar pa na voljo nismo imeli ustrezne metode, s katero bi to te zaznave lahko dokazali.
Ključne besede: sintetični zeoliti / zeolit 4A / zeolit 13X / prašičja gnojevka / kemijske lastnosti / temperatura / pH / zmanjševanje smradu
Objavljeno: 14.06.2012; Ogledov: 1753; Prenosov: 174
.pdf Celotno besedilo (2,67 MB)

8.
ZNAČILNOSTI VRTNIH PRSTI NA OBMOČJU MESTNE OBČINE CELJE
Katja Ožek, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so predstavljene značilnosti vrtnih prsti na izbranih lokacijah v Celjski kotlini. Za analizo prsti smo določili deset različnih lokacij in odvzeli dva vzorca prsti na vsaki lokaciji iz različnih globin. Empirični del naloge zajema terensko delo, kjer smo vzorcem določili prekoreninjenost in vlažnost ter laboratorijsko delo, kjer smo odvzetim vzorcem določili fizikalne in kemijske lastnosti. Vse lastnosti prsti so prikazane grafično in tabelno ter interpretirane. V lastnostih vrtnih prsti se kažejo antropogene spremembe v prsti.
Ključne besede: vrtne prsti, fizikalne in kemijske lastnosti, ekosostemski pomen prsti
Objavljeno: 12.06.2014; Ogledov: 959; Prenosov: 238
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

9.
Testiranje tkanin po kakovostnih parametrih, definiranih s strani podjetij UNI&FORMA d.o.o. in OVERALL d.o.o. za potrebe javnih razpisov MNZ in MORS-A
Ingrid Črepnjak, Mateja Stupan, 2014, diplomsko delo

Opis: Različne državne institucije se pri izbiri tekstilnih materialov za lastne potrebe v glavnem opirajo na tako imenovana javna naročila, kjer se med drugim kot pomembnejše merilo za izbiro oblačil predvideva tudi izpolnjevanje zahtev izbranih tehničnih parametrov, zapisanih v tehnični specifikaciji. Za čim bolj objektivno presojo glede kakovosti ponujenih materialov ali izdelkov imajo pomembno vlogo tudi tako imenovani neodvisni testni laboratoriji, ki na osnovi standardiziranih metod opravljajo testiranja ponujenih tekstilnih materialov skladno z definiranimi parametri. Vsebina tehnične specifikacije oziroma parametri navedeni v njej dejansko predstavljajo lastnosti materiala, ki jih naročnik pričakuje in so v glavnem zapisani v obliki številčnih vrednosti s pripadajočimi dovoljenimi tolerancami. Te številke niso nikoli natančen posnetek lastnosti želenega materiala, ampak le njihov približek predvsem zaradi kompleksnosti tekstilnih materialov, katerih lastnosti niso konstantne po vsem delu tega istega materiala. Na lastnosti tekstilnega materiala vpliva namreč množica dejavnikov, ki izhajajo iz izvora in pogojev rasti naravnih vlaken (npr. bombaž, volna); (pri sintetičnih vlaknih je možno lastnosti relativno dobro usmerjati) ter neizogibnih variacij v procesu proizvodnje tekstilnega materiala, kar pomeni, da ima isti material na svojih različnih delih lahko npr. različne sorpcijske sposobnosti, različne mehanske lastnosti, itd. in je zato potrebno predvideti, da tekstilni material na vseh svojih delih ne bo izkazoval istih karakteristik, ker je to praktično nemogoče. Zato moramo vsak tekstilni material meriti na številnih in čim bolj različnih delih, kar je jasno definirano s standardi. Iz prakse izhaja, da nek naročnik običajno priloži le majhen del (cca 1,5 m) iz relativno dolge «metraže« izdelanega tekstilnega materiala, kar se pogosto izkaže za zelo neugodno. Pričujoče diplomsko delo je usmerjeno v preskušanje tekstilnih materialov za izdelavo uniform za podjetji UNI&FORMA d.o.o. iz Trzina in Overall d.o.o. iz Ljubljane z namenom presoditi skladnost posameznih parametrov na, po navedbah proizvajalca, istih vzorcih (vzorcih, izdelanih po identičnem tehnološkem postopku in uporabo identičnih barvil, pomožnih sredstev, apretur, itd.), odvzetih iz različnih bal, ter na ta način oceniti sipanje rezultatov na teh tkaninah, ki se smatrajo za iste.
Ključne besede: Laboratorijsko preskušanje, tkanine, uniforma, tehnična specifikacija, mehansko-kemijske lastnosti.
Objavljeno: 15.10.2014; Ogledov: 1193; Prenosov: 132
.pdf Celotno besedilo (2,88 MB)

10.
Analiza filtrskega prahu iz podjetja Talum Livarna d.o.o.
Ana Kračun, 2014, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi je obravnavana problematika nevtralizacije in recikliranja filtrskega prahu po čiščenju dimnih plinov s klasifikacijsko številko odpadka 10 10 09*. Odpadek je alkalen, vsebuje težke kovine, nekovine in organska onesnaževala, zato ima lastnosti nevarnega odpadka. V okviru magistrske naloge je bila raziskana možnost nevtralizacije filtrskega prahu s CO2. Po obdelavi smo uspešno znižali vrednost pH v mejah vrednosti pH med 6 in 9, kar ne nakazuje na onesnaženost odpadka z močno kislino ali bazo. Prav tako smo znižali vsebnost nevarnih snovi, in sicer As, Cu, Ba, Zn, Cd, Cr, Ni, Pb, Sn, Mn in V, katerih izluževalne vrednosti so pod nivojem predpisanih mejnih vrednosti snovi, ki dovoljujejo odlaganje na odlagališčih za nenevarne odpadke. Samo izluževalne vrednosti Sb, Cd, Mo in Se prekoračujejo predpisane mejne vrednosti snovi, ki dovoljujejo odlaganje na odlagališčih za inertne odpadke. XRD analiza po nevtralizaciji filtrskega prahu s CO2 ni pokazala prisotnosti CaO. Nevtralizacija s CO2 tako predstavlja možno tehnološko rešitev za stabilizacijo odpadnega filtrskega prahu. V okviru magistrske naloge je bila raziskana tudi možnost recikliranja filtrskega prahu s kombinacijo ekstremne plastične deformacije (ECAP) in sintranja. Z izvedbo eksperimentov ekstremne plastične deformacije aluminijastih tulcev, napolnjenih s filtrskim prahom, smo želeli preveriti možnost dovolj velikega kompaktiranja prašnih delcev med ekstremno plastično deformacijo, da bi dobili kompozitni sistem z ustrezno kombinacijo trdnosti in trdote prašnega polnila v aluminijastem tulcu. S tem bi dobili kompozitni sistem z izboljšano sposobnostjo absorpcije energije. Ugotovljeno je bilo, da se filtrski prah po volumnu tulca ni enakomerno kompaktiral in ni prišlo do zadostnega sintranja. Ker so se paralelepipedi deformirali neodvisno eden od drugega, so med njimi nastala večja nepovezana področja – dekohezija. Opaziti je mogoče heterogeno sestavo prahu in nepovezanost. Kombinacija ekstremne plastične deformacije in sintranja ni bila uspešna z vidika recikliranja odpadnega filtrskega prahu za potencialno pridobivanje novih materialov iz filtrskega prahu.
Ključne besede: nevarni odpadki, filtrski prah, recikliranje, nevtralizacija, stabilizacija, ekstremna plastična deformacija, sintranje, kemijske lastnosti
Objavljeno: 11.09.2014; Ogledov: 947; Prenosov: 116
.pdf Celotno besedilo (2,33 MB)

Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici