| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


91 - 100 / 115
Na začetekNa prejšnjo stran3456789101112Na naslednjo stranNa konec
91.
Vpliv koncentracije kompatibilizatorja na mehanske lastnosti PP/PS mešanic
Gregor Radonjič, Vojko Musil, Matjaž Makarovič, 1997, izvirni znanstveni članek

Opis: Preučevali smo kompatibilizacijske učinke poli(stiren-b-butadien-b-stirena) (SBS) na morfologijo in mehanske lastnosti nemešljive mešanice polipropilena (PP) in polistirena (PS) v različnih masnih razmerjih. Za nekompatibilizirane in kompatibilizirane PP/PS mešanice smo določili vrednosti zarezne udarne žilavosti, meje plastičnosti, raztezka na meji plastičnosti in Youngovega modula v odvisnosti od masnega razmerja PP in PS ter količine dodanega SBS. Eksperimentalno določene vrednosti meje plastičnosti binarnih PP/PS mešanic smo primerjali z vrednostmi, dobljenimi iz teoretičnih modelov.
Ključne besede: polimeri, polimerne mešanice, polistiren, polipropilen, mehanske lastnosti, kemija
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 748; Prenosov: 31
URL Povezava na celotno besedilo

92.
Računalniške simulacije direktne alkilacije DNK z akrilonitrilom
Eva Brglez Mojzer, 2015, magistrsko delo

Opis: V današnjem času smo povsod obdani s kancerogenimi snovmi, zato je naša naloga, da spoznamo, kako te snovi vplivajo na naše telo oz. kakšne spremembe povzročijo na dednem materialu DNK. Ena izmed teh snovi je akrilonitril, za katerega se je do sedaj predvidevalo, da se v telesu presnavlja predvsem po oksidativnem mehanizmu, saj se mehanizem direktne alkilacije oz. Michaelove adicije akrilonitrila na DNK še ni dovolj preučil. Preučevanja mehanizma direktne alkilacije akrilonitrila na DNK smo se posledično lotili v tem magistrskem delu. Mehanizem Michaelove adicije smo preučevali preko računalniških kvantnomehanskih simulacij na podlagi več različnih ab initio metod s programskim paketom Gaussian 09. Za realnejši izračun smo uporabili tudi implicitne modele vode, ki deluje kot topilo za reakcije v bioloških sistemih. Solvatacijske metode, ki smo jih uporabili, predstavljajo model polarizabilnega kontinuuma, ki spada v skupino metod samouglašenega reakcijskega polja, metoda Langevinovih dipolov in model AMSOL za semiempirične metode. Na podlagi aktivacijskih prostih energij smo ugotovili, da je reakcija direktne alkilacije z vidika energijske pregrade povsem mogoča. Rezultati so pokazali, da ima najnižjo aktivacijsko prosto energijo gvanin in je zatorej najbolj podvržen direktni alkilaciji s strani akrilonitrila, kar je tudi eksperimentalo potrjeno. Vendar pa so energijsko ugodne tudi reakcije adenina in citozina. Primerjava naših rezultatov z rezultati adicije cianoetilen oksida na DNK so razkrili, da je alkilacija akrilonitrila na DNK lahko celo energijsko ugodnejša, kar pomeni, da je mehanizem direktne alkilacije morda celo verjetnejši od oksidativnega mehanizma presnove akrilonitrila. Na podlagi dobljenih izsledkov smo torej pokazali, da je ključnega pomena nadaljevati z raziskavami mehanizma Michaelove adicije akrilonitrila na DNK, saj lahko le-ta predstavlja enega od ključnih mehanizmov kancerogeneze.
Ključne besede: akrilonitril, DNK, kvantna mehanika, računalniška kemija, Michaelova adicija
Objavljeno: 22.10.2015; Ogledov: 859; Prenosov: 167
.pdf Celotno besedilo (4,86 MB)

93.
94.
95.
EKSPERIMENTIRANJE V PREDŠOLSKEM OBDOBJU
Klaudija Gomboc, 2016, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu naloge, v katerem je bila uporabljena domača in tuja literatura, je približano zgodnje uvajanje otrok v naravoslovje in njegova povezanost z razvojem otroka. Podana so spoznanja iz raziskav, kaj otroci v predšolskem obdobju že vedo. Opredeljeni so tudi motivacijski aspekti ter spoznavanje naravoslovja preko raziskovalnega dela, kjer je poudarjeno, da naravoslovno raziskovalno delo v predšolskem obdobju predstavlja temelj zgodnjega učenja ter poučevanja naravoslovja, s katerim otroci spoznavajo in začenjajo razumeti procese in pojme iz njihovega vsakdana. Na kratko so podane tudi osnovne značilnosti eksperimentov, ki so primerni za otroke v predšolskem obdobju, saj ti ne smejo biti težko izvedljivi, pojav pa mora biti jasno viden oziroma zaznaven. Priporočljivo je, da je eksperiment povezan z vsakdanjim življenjem otroka, prav tako pa mora biti v ospredje postavljena varnost otroka. V praktičnem delu so podana raziskovalna vprašanja in raziskovalne hipoteze zaključnega dela, predstavljenih je 5 eksperimentov s področja kemije, ki so bili izvedeni v vrtcu, in sicer v skupini otrok starih 4–6 let. Podrobneje sta opisani priprava ter izvedba eksperimentiranja. Posebej so izpostavljene otrokove prvotne zamisli pred izvedbo eksperimentiranja in spremembe le-teh po sami izvedbi. Dokazali smo, da eksperiment, v katerega je otrok aktivno vključen, otroku omogoči graditi znanje o razumevanju sprememb snovi in poteka posameznih procesov.
Ključne besede: predšolski otrok, naravoslovje, kemija, eksperiment, prvotne zamisli
Objavljeno: 18.08.2016; Ogledov: 1466; Prenosov: 282
.pdf Celotno besedilo (1,59 MB)

96.
Trajnostna "zelena" kemija v pomurski šoli
Vanja Kepe, 2016, magistrsko delo

Opis: Tema magistrskega dela je vključevanje trajnostne »zelene« kemije v posamezne obvezne vsebine učnega načrta za kemijo v osnovni šoli in hkrati seznaniti učence o zeleni kemiji, ki je v Sloveniji nekoliko zapostavljena. »Zelena« kemija in trajnostni razvoj je aktualna tema, s katero se znanstveniki vedno več ukvarjajo. Njihov namen je zmanjšanje onesnaževanja okolja. Zato je tudi pomembno, da se otroke že v osnovni šoli začne ozaveščati o pomenu okolja in različnih načinih njegovega varovanja, med katerim je tudi trajnostna »zelena« kemija, ki obeta zelo veliko. Raziskave o predznanju učencev in možnosti vključevanja trajnostne kemije v učni načrt so bile opravljene v Osnovni šoli Gornja Radgona tekom naravoslovnega dneva. V raziskavo smo vključili učence 8. in 9. razreda Osnovne šole Gornja Radgona. Raziskava je bila razdeljena na dva dela: na preverjanje predznanja, ki je potekalo pred predavanjem in preverjanjem znanja. Učenci so se odzvali z velikim zanimanjem in povezovanjem njihovega predznanja z novim znanjem. Tako smo pripravili celotno gradivo z različnimi aktivnostmi, s katerimi lahko učitelj izvede naravoslovni dan na temo trajnostna »zelena« kemija ali vključi nekatere dele v posamezne vsebine predvidene v učnem načrtu in uskladi s cilji učnega načrta. Učitelj lahko zaključni del prilagodi na posamezno regijo. Mi smo jo prilagodili regiji Pomurje, kjer je bila raziskava izvedena.
Ključne besede: trajnostna »zelena« kemija, trajnostni razvoj, biotehnologija, zelena kemija v Pomurju, obnovljivi viri, zelena kemija v šoli
Objavljeno: 19.08.2016; Ogledov: 658; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (2,07 MB)

97.
IKT pri kemiji in tehniki v OŠ - sodobni pristopi
Ksenija Rebernak, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo, ki je nastajalo kar nekaj mesecev, je plod zanimanja uporabe informacijsko komunikacijske tehnologije v šolstvu. V srednjih šolah je nekoliko več znanega o posedovanju opreme zaradi financiranja iz strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Opremljenost srednjih šol je bolj transparentna, saj srednje šole financira ministrstvo preko javnih razpisov, na katerih srednje šole pridobijo večje količine pripomočkov. Zaradi zgoraj rečenega, me je pri delu znotraj diplomske naloge zanimalo, kako je z uporabo IKT pri pouku kemije in kako pri pouku tehnike in tehnologije v osnovnih šolah. Zanimalo me je, katera vrsta IKT pripomočkov se uporablja, koliko učitelji le to vključujejo v samo uro, kje so se rokovanja naučili in seveda, kako se to odraža pri učencih. Poklicno se ukvarjam se s pospeševanjem uporabe Vernierjeve opreme v šolah. To me je seveda še dodatno vzpodbudilo k raziskavi, v koliki meri le to opremo poznajo v osnovnih šolah in v koliki meri si jo želijo preizkusiti in z njo navdušiti učence. V zadnjem delu naloge, sem podatke umestila v evropski prostor, jih analizirala na podlagi preteklih raziskav, ki so se izvajale v Sloveniji in kot že rečeno, v Evropi. Ugotovila sem, da smo povprečno oz. dobro opremljeni glede na šole v Evropi, le da bi morali biti učitelji glede uporabe IKT opreme bolj inovativni, jo uporabljati pri različnih delih ure, predvsem pa jo vključiti v praktični pouk oz. eksperimentalno delo pri kemiji. To bi dalo večjo težo eksperimentu, praktičnemu delu, bila bi IKT podprta. Takšen način dela učence čaka v realnem življenju, saj bodo morali na vsakem koraku v življenju te veščine poznati in biti z njimi vešči. Velik delež pri izobrazbi učiteljev na področju uporabe IKT je pripomogel Zavod za šolstvo. Menim, da bi morala država le to finančno vzpodbujati v večji meri, saj kot vemo, le krči sredstva, ki so namenjena v te namene.
Ključne besede: IKT, osnovna šola, Vernier, kemija, tehnika in tehnologija, učitelj, učenec
Objavljeno: 08.09.2016; Ogledov: 801; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (4,07 MB)

98.
GLASILO KOT OBLIKA DOKUMENTACIJE SEMINARSKIH NALOG ŠTUDENTOV - UČITELJEV KEMIJE PRI PREDMETU DIDAKTIKA KEMIJE
Iris Polanec, 2016, diplomsko delo

Opis: Kemija kot predmet je v šolskem izobraževalnem sistemu po mnenju večine učencev in dijakov nepriljubljena, zato je naloga učiteljev kemije, da z različnimi metodami in oblikami dela kar najbolj učinkovito popularizirajo to vejo znanosti. V času študija si bodoči učitelji kemije didaktične in druge potrebne kompetence za poučevanje kemije pridobivajo pri predmetu Didaktika kemije. Učni načrt predmeta je zasnovan tako, da morajo študenti kemije pridobiti tudi spretnosti in znanja strokovnega pisanja in sicer v obliki seminarskih nalog, ki pa po opravljenih obveznostih študentov postanejo pozabljene in neuporabne. Zato bom kot kandidatka diplomskega dela te seminarske naloge preuredila v interno študijsko glasilo. Vendar pa tako za izdelavo kot za izdajo glasila veljajo pravila katera moramo dosledno upoštevati. Ker so avtorji seminarskih nalog študenti – učitelji kemije morajo slednji imeti usvojene tako metodološke, kot naravoslovne kompetence, sočasno pa morajo upoštevati še pravila strokovnega pisanja. Urednik tiskane izdaje glasila pa mora poleg urednikovih kompetenc obvladati še zakonska določila uredniške politike, ter imeti smisel za estetiko in dobro organizacijo. Torej, za izdajo glasila so potrebna prenekatera funkcionalna znanja, ki jih je potrebno z medsebojno komunikacijo in sodelovanjem združiti v celoto tako, da bo pritegnila bralce. Namen diplomskega dela je izdelava internega študijskega glasila »Kemko«, ki bo služil kot oblika dokumentacije seminarskih nalog študentov – učiteljev kemije. Diplomsko delo obsega zajem vseh potrebnih kompetenc, tako avtorjev, kot urednika, potrebne napotke za izdelavo in izdajo glasil, ter pravila za pisanje in evalvacijo strokovnih oziroma znanstvenih del.
Ključne besede: kompetence, kemija, seminarske naloge, glasilo, urednik, uredniška politika, evalvacija, metodologija.
Objavljeno: 11.11.2016; Ogledov: 385; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (797,52 KB)

99.
Reševanje problemov s pametnim pisalom v kemiji in kemijski tehniki
Dominika Lovrenčec, 2017, diplomsko delo

Opis: V vsakdanjiku se srečujemo z najnovejšo tehnologijo, ki nam olajšuje sprejemanje različnih informacij. V diplomskem delu je predstavljeno pametno pisalo, uporaba le tega in različni primeri njegove uporabe v kemiji in kemijski tehniki. Pametno pisalo deluje le s pomočjo papirja, na katerem se nahaja unikatni vzorec mikro točk, katerega pametno pisalo s pomočjo infrardeče kamere posname in ga pretvori v elektronsko obliko. Tako nam pametno pisalo omogoča hkratno združevanje besedila in zvoka, s pomočjo vgrajene infrardeče kamere in mikrofona. Študentje vsakodnevno prejemajo najrazličnejše nove in pomembne informacije pri različnih predmetih. Ker je teh informacij velikokrat preveč, je cilj naše diplosme naloge predstaviti uporabo pametnega pisala, prikaz kreiranja različnih problemov, ki njim bodo v pomoč pri usvajanju nove, nerazumljive snovi. S pametnim pisalom smo pri predmetih Kemijsko računanje, Procesne bilance in Kemijsko računanje II kreirali in predstavili različne probleme, ki so jim v pomoč pri učenju. Predstavljene probleme smo v PDF obliki shranili na internetno stran https://estudij.um.si, kjer so študenti imeli nenehni dostop do le teh. Ob končanem 2. semestru v študijskem letu 2015/2016 smo izvedli anketo med študenti, ki so predstavljene probleme uporabljali pri učenju in usvajanju nove snovi.
Ključne besede: pametno pisalo, reševanje problemov, elektronski način učenja, kemija, kemijska tehnika
Objavljeno: 03.07.2017; Ogledov: 567; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (2,31 MB)

100.
Priprava analoga fluoriranega alkohola v polimerni obliki
Dolores Zimerl, 2017, magistrsko delo

Opis: Fluorirani alkoholi so s sinteznega stališča zelo zanimivi, saj lahko v določenih reakcijah zaradi svojih fizikalno-kemijskih lastnosti nadomestijo kovinske katalizatorje. S tem se olajša tudi čiščenje produktov, kar je še posebej pomembno pri farmacevtskih učinkovinah, kjer so zahteve po čistosti zelo stroge. V sklopu magistrske naloge smo raziskali možnost priprave fluoriranih alkoholov v polimerni obliki. Monomer bi moral tako vsebovati v svoji strukturi fluoriran alkohol in dvojno vez, preko katere bi izvedli polimerizacijo. Z retrosintezno analizo smo kot izhodni spojini izbrali bromoalken ter fluoriran keton, ki z Grignardovo reakcijo v eni stopnji zreagirata v želeni fluoriran monomer. Sinteze smo zaradi manjše hlapnosti in posledično lažje eksperimentalne izvedbe začeli na acetofenonu. Ko smo preiskali pogoje in situ tvorbe alilmagnezijevega bromida in 4-bromobut-1-enmagnezijevega bromida, smo sinteze nadaljevali na acetonu, kasneje pa še na 1,1,1,3,3,3-heksafluoropropan-2-onu, 2,2,2-trifluoro-1-feniletanonu in 2,2,2-trifluoroacetaldehidu. Pri izolaciji hlapnih alkoholov smo naleteli na težave, ki jih v danem časovnem okviru nismo popolnoma odpravili. Sintetizirane analoge alkoholov smo v naslednji stopnji kopolimerizirali s stirenom ali metil metakrilatom, za iniciacijo pa smo uporabili AIBN in DBP. Izkazalo se je, da kopolimerizacija ni potekla v želeni smeri, saj smo namesto želenega kopolimera dobili polimer z večinskim deležem polistirena, večina fluoriranega alkohola pa je ostala v monomerni obliki. V zadnjem delu smo dobljene polimere in fluorirane alkohole testirali na reakciji dihidroperoksidaciji ketonov z vodikovim peroksidom.
Ključne besede: fluorirani alkoholi, polimerizacija, reakcije na trdnem nosilcu, vodikov peroksid, zelena kemija
Objavljeno: 26.05.2017; Ogledov: 560; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (3,40 MB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici