| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 63
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
1.
Fizično kaznovanje otrok v šolah: pregled sprememb skozi čas in mednarodna primerjava : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Nika Zalar, 2023, diplomsko delo

Opis: Fizično kaznovanje je disciplinska metoda, pri kateri odrasla oseba, ki nadzoruje otroka, namerno povzroči bolečino kot odgovor na otrokovo nesprejemljivo vedenje in neprimerno govorjenje. Neposredni cilji takšnega kaznovanja so običajno ustaviti prekršek, preprečiti njegovo ponovitev in dati zgled drugim. Domnevni dolgoročni cilj je spremeniti otrokovo vedenje in ga uskladiti s pričakovanji odrasle osebe. Pri fizičnem kaznovanju odrasle osebe običajno kaznujejo otroka po različnih delih njegovega telesa z roko ali s palicami, jermeni ali drugimi predmeti, ki naj bi povzročili bolečino in strah. V diplomskem delu je predstavljeno in razloženo, kaj kazen sploh je ter kako se je čez zgodovino ta oblika kaznovanja razširila in bila velikokrat uporabljena. V raziskovalnem delu smo analizirali, kako se je fizično kaznovanje razvijalo v preteklosti ter kako je s tem danes. Zanimalo nas je tudi, ali je ta oblika kaznovanja še vedno razširjena po svetu. Nad podatki, ali je fizično kaznovanje v nekaterih državah prisotno, smo bili res presenečeni, ker se na žalost po svetu to še vedno dogaja. Morda nekdo celo pomisli, da se to dogaja v državah, ki so manj razvite, vendar ni tako. V 15 državah fizično kaznovanje ni popolnoma prepovedano v nobenem okolju, tudi kot kazen za kaznivo dejanje. V 29 državah je fizično kaznovanje − bičanje, klofutanje − še vedno zakonito v skladu z državnim, tradicionalnim ali verskim pravom kot kazen za kazniva dejanja, ki jih storijo mladoletniki.
Ključne besede: fizično kaznovanje, otroci, kazni, zgodovinski pregledi, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 25.09.2023; Ogledov: 236; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (801,11 KB)

2.
Primerjava kaznovanja na Danskem, Ferskih otokih in Grenlandiji : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Leon Krmac, 2023, diplomsko delo

Opis: V zaključnem delu se osredotočamo na primerjavo kaznovanja na Danskem, Ferskih otokih in Grenlandiji. V prvem delu zaključnega dela smo z uporabo opisne metode opravili pregled literature, na podlagi katerega smo opredelili značilnosti kriminalitete na Danskem, Ferskih otokih in Grenlandiji. Hkrati smo izpostavili socio-ekonomske in demografske dejavnike, ki vplivajo na kriminaliteto na izbranih območjih. Ugotovili smo, da imajo na Grenlandiji, v primerjavi z Dansko in Ferskimi otoki, visoko stopnjo spolnih deliktov in kaznivih dejanj zoper življenje in telo. V drugem delu zaključnega dela smo predstavili sisteme kaznovanja na Danskem, Ferskih otokih in Grenlandiji. Z analizo statističnih podatkov o zaporskih populacijah smo prikazali stanje na področju kaznovanja primarno zaprtih oseb. Grenlandija izstopa v kontekstu nordijske izjemnosti, ki se kaže v nizki stopnji zaprtih oseb, pogosti rabi alternativnega kaznovanja in progresivni obravnavi obsojencev. V primerjavi z Dansko in Ferskimi otoki, ki imajo eno izmed najnižjih stopenj zaprtih oseb na svetu, ima Grenlandija večje število zaprtih oseb na 100.000 prebivalcev. Na stopnjo zaprtih oseb vpliva tudi še vedno prisotna povezanost z danskim pravosodjem in večja nasilnost grenlandske družbe v primerjavi s fersko, kar rezultira v daljših kaznih. Ugotovili smo, da je grenlandski sistem kazenskega pravosodja v primerjavi s kazenskopravnim sistemom na Ferskih otokih bolj avtonomen od danskega
Ključne besede: zapori, kaznovanje, Danska, Ferski otoki, Grenlandija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 23.05.2023; Ogledov: 398; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

3.
Pogledi na kaznovanje : primerjava študentov varstvoslovja v dveh časovnih obdobjih
Domen Mirt, 2022, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga se osredotoča na poglede na kaznovanje pri študentih Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru. Gre za morebitne bodoče praktike v kazenskem pravosodju, ki lahko v prihodnosti krojijo kaznovalno politiko države. Fokus študije je bil preučiti, ali se pogledi na kaznovanje študentov v času spreminjajo, natančneje v zadnjih devetih letih. Za izvedbo je bil uporabljen del istega vprašalnika, ki je bil uporabljen v prvotni študiji o pogledih mladih na kaznovanje. Podatki so bili zbrani s pomočjo spletne ankete, ki je bila sestavljena iz 83 postavk, razdeljenih na šest sklopov. Pridobljeni podatki so bili analizirani s statističnimi analizami. V vzorec so bili zajeti študentje Fakultete za varnostne vede, ki so izpolnili spletno anketo (201 študent). Od tega je anketo izpolnilo 58 moških in 143 žensk, katerih povprečna starost je bila 22,4 let. Izmed vseh anketiranih študentov jih je 124 obiskovalo dodiplomske programe in 77 magistrski program. Rezultati statističnih analiz so pokazali, da študentje najbolj podpirajo retribucijo (povračilo za storjeno kaznivo dejanje), nato restitucijo (povrnitev škode) in nazadnje alternativne sankcije. Razlike med pogledi študentov na kaznovanje so bile zaznane glede na spol, raven študija in predhodno viktimizacijo. Študentke izražajo večjo podporo alternativnim sankcijam kot študenti; študenti podiplomskega študija so bolj naklonjeni strožjemu kaznovanju kot študenti podiplomskega študija. Predhodno viktimizirani študenti izražajo večjo podporo restituciji. V splošnem več kot polovica študentov ne zagovarja smrtne kazni. Ugotovitve so pokazale, da predhodna viktimizacija vpliva na nekatera stališča do smrtne kazni. Primerjava naše študije s študijo iz leta 2011 je pokazala, da je prišlo do pomembnih razlik v pogledih študentov na kaznovanje.
Ključne besede: magistrska dela, kaznovanje, študenti, varstvoslovje, pogledi, študije
Objavljeno v DKUM: 07.06.2022; Ogledov: 542; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

4.
Penologija : učni pripomoček za visokošolski program varstvoslovja
Franc Brinc, 2009, drugo učno gradivo

Ključne besede: penologija, kaznovanje, kazenske sankcije, zaporski sistemi, penološko raziskovanje, legitimnost, učno gradivo
Objavljeno v DKUM: 11.05.2022; Ogledov: 627; Prenosov: 21
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Penologija : učni pripomoček za študente visokošolskega programa varstvoslovja
Franc Brinc, 2008, drugo učno gradivo

Ključne besede: penologija, kaznovanje, kazenske sankcije, zaporski sistemi, penološko raziskovanje, legitimnost, učno gradivo
Objavljeno v DKUM: 11.05.2022; Ogledov: 457; Prenosov: 4
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Penologija : izbrane penološke teme
Franc Brinc, 2007, drugo učno gradivo

Ključne besede: penologija, kaznovanje, kazenske sankcije, zaporski sistemi, penološko raziskovanje, legitimnost, učno gradivo
Objavljeno v DKUM: 10.05.2022; Ogledov: 861; Prenosov: 19
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Ženske in zapor : zgodovinski pregled
Ana Ekart, 2021, diplomsko delo

Opis: Kriminaliteta žensk in odzivi nanjo so se skozi zgodovino spreminjali, odvisni pa so bili predvsem od položaja žensk v takratni družbi. V 18. in prvi polovici 19. stoletja je bila vloga ženske močno podrejena moškemu, kar se je še posebej odražalo v zaporih. Veljala je za šibko, čisto bitje, katere glavno poslanstvo je skrb za družino. Ženska, ki ni ustrezala idealom tistega časa, je bila označena za nemoralno in sramotno. Kazniva dejanja žensk so bila v veliki meri ostreje kaznovana kot moška, velikokrat pa so bile ženske obsojene za kriminalna dejanja, katera za moške niso bila kazniva. Kriminologi in penologi dolgo časa niso posvečali posebne pozornosti kriminaliteti žensk. Zapornice so bile vse do druge polovice 19. stoletja potisnjene v ozadje. Strokovnjaki razlog za to pripisujejo majhnemu številu obsojenih žensk in dejstvu, da so bili raziskovalci zaporskega sistema moški. Šele reformatorsko gibanje, katerega pripadniki so se zavzemali za izboljšanje razmer za ženske v zaporih, začne osvetljevati trpljenje zaprtih žensk. Slabe higienske razmere, prostorska stiska, pomanjkanje zasebnosti in fizične ter spolne zlorabe, so predstavljale vsakdan zapornic. Reformatorska gibanja, ki so se okrepila v 19. stoletju, so v prvi vrsti strmela k ustanovitvi neodvisnih zaporov za ženske, ne le v fizičnem temveč tudi administrativnem smislu. Razmere v zaporih od 18. stoletja do danes so se močno izboljšale. Eden izmed razlogov je spremenjen pogled na kriminaliteto žensk, ki se je z razvojem socialnih in feminističnih teorij, oddaljil od pozitivističnih teorij, katere so žensko dojemale kot psihološko in biološko determinirano bitje, ob tem pa zanemarile morebiten vpliv socialnih dejavnikov. Prav tako se je z naraščajočim deležem ženske zaporske populacije od druge polovice 19. stoletja, povečalo zanimanje kriminologov in penologov za raziskovanje žensk v zaporskih sistemih. Kaznovanje žensk je skozi zgodovino postalo bolj humano, zapori pa prilagojeni potrebam obsojenk, za katere je zmotno veljalo, da zapor doživljajo enako kot moški.
Ključne besede: kriminaliteta, kaznovanje, ženske, ženski zapori, zgodovinski pregled, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 02.11.2021; Ogledov: 909; Prenosov: 117
.pdf Celotno besedilo (553,45 KB)

8.
SPREMINJANJE POGLEDA NA "SVETOST ŽIVLJENJA" NA PRIMERU SMRTNE KAZNI SKOZI ČAS
Ana Furlan, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomska seminarska naloga se dotika vprašanja 'svetosti življenja' na primeru smrtne kazni. 'Svetost življenja' predstavlja eno temeljnih načel morale, ki uči, da bi moralo biti vsako človeško življenje nedotakljivo – njegova 'svetost' namreč izvira iz brezpogojnega spoštovanja dostojanstva človeške osebe. Iz tega pa sledi prepoved uboja slehernega človeškega bitja. Človeško življenje bi naj predstavljalo absolutno vrednoto in pravico vsakega posameznika. Ta pravica je zapisana tudi v Splošni deklaraciji o človekovih pravicah: »Vsakdo ima pravico do življenja, do prostosti in do osebne varnosti.« Smrtna kazen, ki je zakonsko urejena oblika kaznovanja, v kateri je obtoženec za svoj zločin kaznovan s smrtjo, pa predstavlja kršitev temeljne človekove pravice do življenja in zanika njegovo 'svetost', nedotakljivost in življenje posameznika kot vrednoto. Večina držav je smrtno kazen že odpravila (evropske države), vendar pa je le-ta še vedno v uporabi v mnogih vodilnih državah sveta (ZDA, Kitajska, idr.). Naloga na podlagi spreminjanja odnosa do smrtne kazni ugotavlja pogled javnosti na 'svetost človeškega življenja'. V empiričnem delu so vključeni rezultati slovenskih javnomnenjskih raziskav od leta 1986 do 2008 na temo smrtne kazni, s katerimi se je ugotavljalo odnos slovenske javnosti do smrtne kazni, pa tudi rezultati dveh raziskav izvedenih med študenti varstvoslovja, študenti prava in policisti, ter njihovih stališčih o smrtni kazni.
Ključne besede: 'Svetost življenja', nedotakljivost življenja, življenje kot vrednota, človekove pravice, smrtna kazen, kaznovanje, slovensko javno mnenje, mediji.
Objavljeno v DKUM: 01.02.2021; Ogledov: 972; Prenosov: 131
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

9.
Kaznovanje otrok - nasilje ali vzgojni ukrep? : magistrsko delo
Anja Duh, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je predstavljeno kaznovanje otrok s strani staršev v Sloveniji. V teoretičnem delu smo opredelili pojem nasilje, vzgoja in vzgojni ukrepi. Opredeljeni so tudi storilci nasilja nad otroki. Opredelili smo vzgojne pristope, vzgojne ukrepe ter pojasnili, kakšen vpliv ima kazen na otroka. V zgodovini pa vse do danes so otroke usmerjali k primernemu vedenju s pomočjo groženj in kazni. V trenutku kaznovanja se zdi, da kazen deluje (Gray, 2002). Vendar otrok, ki je telesno kaznovan, ne razmišlja, kaj je storil narobe in kako bi to popravil, ampak razmišlja o tem, kako zlobni in nepravični so starši, ki ga fizično kaznujejo. Kaznovanje otrok je smiselno le takrat, kadar otrok ve, kaj je storil narobe. V vzgojnem postopku otroku ne zadajo telesnih bolečin, ne uporabljajo groženj, ne strašijo otroke, na splošno jim ne smejo dajati občutka, da je odrasel človek njihov sovražnik. Vzgoja mora temeljiti na učenju otroka ne na kaznovanju (Siegel in Payne Bryson, 2016). Empirični del magistrskega dela temelji na primarni raziskavi, za katero smo podatke pridobili s pomočjo spletnega vprašalnika. Podatke smo zbirali po načelu snežne kepe. Ciljna populacija so bili starši v RS. S pomočjo različnih analiz smo ugotovili, da starši ne glede na težo otrokovega neprimernega dejanja prepoznajo kot najprimernejši vzgojni ukrep pogovor z otrokom. Fantov in deklic ne bi kaznovali enako, moški in ženske se ne razlikujejo v izbiri ustrezne kazni za otroka, ugotovili smo tudi, da se zdi staršem, ki niso bili telesno kaznovani v otroštvu telesno kaznovanje nekoliko bolj sprejemljivo kot staršem, ki so bili telesno kaznovani v otroštvu.
Ključne besede: otroci, vzgoja, kaznovanje, vzgojni ukrepi, nasilje, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 08.10.2019; Ogledov: 1645; Prenosov: 265
.pdf Celotno besedilo (1,85 MB)

10.
Kaznovanje za prometni prekršek na podlagi videoposnetka : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnost
Žan Babič, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je raziskana večina glavnih problemov in učinkov pri vpeljavi ureditve kaznovanja za prometni prekršek na podlagi videoposnetka. V uvodu je podrobneje opisana ideja kaznovanja za prometni prekršek na podlagi videoposnetka. Zastavljeni so tudi cilji diplomskega dela, predpostavljene so omejitve in predvidene metode raziskovanja. Raziskovanje se začne s predstavitvijo posebne vrste videokamer za uporabo v avtomobilu, imenovanih armaturne kamere. Predstavljene so tudi lastnosti in zmogljivosti armaturnih kamer. Raziskovalno delo se nadaljuje s proučevanjem problemov ureditve kaznovanja za prometni prekršek na podlagi videoposnetkov armaturnih kamer. Proučen in obrazložen je glavni problem zasebnosti. Nato so predstavljeni vsi členi zakonov, ki naj bi urejali uporabo armaturnih kamer in zagotavljali varovanje pravice posameznika do zasebnosti. Zakoni pa uporabe armaturnih kamer oziroma videoposnetkov prav za namen kaznovanja za prekrške ne urejajo neposredno, zato so predstavljeni tudi primeri njihove uporabe doma in po svetu. Pred raziskavo možnosti potrditve veljavnosti videoposnetkov so predstavljeni črna skrinjica in njeni vplivi. Gre za nadgradnjo armaturnih kamer, kar pomeni, da so tudi vplivi najbrž podobni. V poglavju o veljavnosti videoposnetkov kot dokazov je omenjeno področje umetne inteligence in strojnega učenja ter njunih pozitivnih in negativnih učinkov na ureditev kaznovanja prometnih prekrškov na podlagi videoposnetkov. V zadnjem delu raziskovalnega dela so našteti glavni dejavniki, ki vplivajo na število prometnih nesreč. Gre za dejavnike, ki vplivajo na vršenje prometnih prekrškov, poleg tega pa je opisana njihova povezava s prometno kulturo. V zaključku so povzete in zbrane ugotovitve raziskave, podan pa je tudi odgovor na raziskovalno vprašanje.
Ključne besede: diplomske naloge, prometna kultura, prometni prekršek, kaznovanje, prometni nadzor, armaturne kamere
Objavljeno v DKUM: 04.10.2019; Ogledov: 1037; Prenosov: 120
.pdf Celotno besedilo (776,98 KB)

Iskanje izvedeno v 6.6 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici