1. Kaznovalna politika v nekdanjih jugoslovanskih republikahRok Hacin, Jošt Meško, 2022, izvirni znanstveni članek Opis: Namen prispevka: Namen prispevka je opredeliti nekatere dejavnike, ki vplivajo na kaznovalno politiko v nekdanjih jugoslovanskih republikah ter izpostaviti podobnosti in razlike med preučevanimi državami. Stopnja zaprtih oseb je bila izbrana kot glavni indikator kaznovalne politike, saj najbolje odraža kaznovalno naravnanost. Metode: V študiji smo analizirali podatke o kriminaliteti, obsodbah, zaporskih populacijah in ravni demokracije v nekdanjih jugoslovanskih republikah za obdobje 1995–2019. Uporabljene so bile naslednje statistične metode: bivariatna analiza ter regresijske in diskriminantne analize. Ugotovitve: Rezultati regresijskih analiz so pokazali, da se s stopnjo zaprtih oseb v nekdanjih jugoslovanskih republikah povezujejo naslednje spremenljivke: stopnja sprejema, stopnja zaprtih tujcev, stopnja kriminalitete, stopnja obsojenih oseb in časovna komponenta. Rezultati diskriminantne analize so izpostavili statistično pomembne razlike med nekdanjimi jugoslovanskimi republikami na področju stopenj zaprtih oseb, sprejema obsojencev, zaprtih tujcev, kriminalitete in obsojenih oseb. Omejitve/uporabnost raziskave: Omejitve študije so vidne v pomanjkanju relevantnih statističnih podatkov, ki so onemogočili izvedbo statističnih analiz pred letom 1995 in povzročile izločitev Bosne in Hercegovine in Črne gore iz statističnih analiz. Zaradi pomanjkanja podatkov v analize nismo vključili dejavnikov, ki se tradicionalno povezujejo s kaznovalno politiko držav in se nanašajo na človekove pravice, medijsko svobodo, zaupanje v pravosodni sistem, ekonomske razlike ipd. Ugotovitve prve študije o primerjavi kaznovalnih politik v nekdanjih jugoslovanskih državah, ki je temeljila na statistični analizi podatkov o kriminaliteti, obsodbah in zaporskih populacijah, so uporabne za kriminologe in penologe, ki se ukvarjajo s primerjalno penologijo in preučevanjem kaznovalnih politik, ter praktike v kazenskem pravosodju držav, vključenih v študijo. Izvirnost/pomembnost prispevka: Prispevek predstavlja prvo primerjalno študijo med nekdanjimi jugoslovanskimi republikami, kjer so bili s statističnimi metodami analizirani nekateri dejavniki kaznovalne politike. Ključne besede: kaznovalna politika, stopnja zaprtih oseb, stopnja kriminalitete, stopnja obsojenih oseb Objavljeno v DKUM: 17.08.2022; Ogledov: 527; Prenosov: 24 Povezava na datoteko Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Trendi zaprtih oseb v izbranih evropskih državah : magistrsko deloLuka Danijel, 2022, magistrsko delo Opis: Kaznovalne politike se razlikujejo med državami in pomembno vplivajo na trende zaprtih oseb. Fokus zaključnega dela je predstavljalo preučevanje zaporskih sistemov kot pomembnega dela kaznovalne politike na Danskem, Finskem, Hrvaškem in v Sloveniji z namenom izpostaviti podobnosti in razlike med državami. Omenjene države so bile izbrane, ker v vseh prevladuje humana kaznovalna politika, v zaporih pa se poudarja tretmansko delo z obsojenci. Analizirani so bili statistični podatki o zaporskih populacijah za posamezne države, ki so odraz kaznovalne politike: primarno stopnja zaprtih oseb, vendar tudi zasedenost zaporov, sprejem zaprtih oseb, delež mladoletnih zaprtih oseb, delež tujcev med zaprtimi osebami, povprečni dnevni strošek na posameznika v zaporu in razmerje med številom zaprtih oseb in paznikov v zaporu. Hkrati so bile analizirane povezave med stopnjo zaprtih oseb in nekaterimi političnimi in družbenoekonomskimi dejavniki, kot so indeks demokracije, zaupanje v kazensko pravosodje, zaupanje v policijo, ekonomska neenakost, legitimnost države, človekove pravice in indeks družbene pravičnosti. Ugotovitve so potrdile rezultate preteklih študij, da stopnja zaprtih oseb najbolje odraža kaznovalno naravnanost države. Rezultati so pokazali, da so nizke stopnje zaprtih oseb prisotne v vseh preučevanih državah, kar odraža zmerno kaznovalno politiko, za katero je značilna tretmanska obravnava obsojencev v zaporih. Nadalje so ugotovitve izpostavile povezanost stopnje zaprtih oseb in izbranih družbenoekonomskih dejavnikov. Države z visoko razvito demokratično ureditvijo, legitimnimi državnimi institucijami, katerim državljani zaupajo, majhno družbeno in ekonomsko neenakostjo imajo manj represivno kaznovalno politiko, ki se odraža v nizkih stopnjah zaprtih oseb. Ključne besede: magistrska dela, kaznovalna politika, tretmanska ideologija, stopnja zaprtih oseb, kaznovalni populizem Objavljeno v DKUM: 07.06.2022; Ogledov: 788; Prenosov: 145 Celotno besedilo (1,44 MB) |
3. Pravica do življenja in smrtna kazen - primerjava v Republiki Sloveniji in ZDA : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloLea Rutnik, 2017, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo preverili kaznovalno politiko v Republiki Sloveniji in ZDA. Za primerjavo smo si izbrali državi, ki imata enak pogled na človekove pravice in svoboščine, vendar zelo drugačen pristop do izvajanja kazenskih sankcij, predvsem smrtne kazni. Opisali smo različne načine smrtne kazni, primerjali, kako so kazen izvrševali pred leti in kako to počno dandanes ter, kako je to povezano s stroški, ki jih ima država ob izvršitvi. Znano je dejstvo, da ZDA še vedno dovoljujejo smrtno kazen za najhujša kazniva dejanja, sami smo iskali upravičene argumente za in proti s pomočjo različnih avtorjev. Preučili smo smrtno kazen na ozemlju današnje Republike Slovenije in kako je se Ustava spreminjala skozi zgodovino razvijanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Človeško življenje je neprecenljivo, ni cene in stvari, ki bi lahko to zamenjala ali nadomestila s čimer koli drugim. Smrtna kazen kot kazen je za nas le način, da je državi dovoljeno vse, kljub temu da si je nasprotujoča ne le z enim, ampak celo več zakoni hkrati. Ključne besede: kaznovalna politika, kaznovanje, smrtna kazen, pravica do življenja, človekove pravice, temeljne svoboščine, Slovenija, ZDA, primerjave, diplomske naloge Objavljeno v DKUM: 20.10.2017; Ogledov: 1836; Prenosov: 431 Celotno besedilo (564,08 KB) |
4. Nadzor spolnih prestopnikov po prestani zaporni kazni : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko deloMaša Sever, 2014, diplomsko delo Opis: Spolni prestopniki so posamezniki, ki iz takšnih ali drugačnih razlogov posežejo v spolno nedotakljivost žrtve. Imajo različne lastnosti in preference, zato sem del diplomske naloge posvetila tudi razvrstitvi spolnih prestopnikov, pri čemer sem spoznala njihove lastnosti, razloge in način oziroma potek izvršitve spolnega delikta. Kot mi je uspelo preučiti, gre večinoma za posameznike, ki so imeli težko otroštvo, bili žrtve zlorab ali niso dosegli primerne seksualne zrelosti in so zato nevarni družbi. Zaradi ponovitvene nevarnosti njihovih dejanj sta nadzor nad spolnimi prestopniki po prestani zaporni kazni in rehabilitacija ključna dejavnika za večjo varnost družbe. V diplomskem delu sem se zato osredotočila na vrste in oblike nadzora spolnih prestopnikov, vpliv nadzora na njihovo rehabilitacijo in na zakonodajo s področja spolnih prestopnikov v Veliki Britaniji in Republiki Sloveniji. Primerjala in analizirala sem zakonodajo in ugotovila kar nekaj podobnosti in razlik. Spoznala sem novejšo tehnologijo, prednosti in slabosti GPS-nadzorovanja in poligrafiranja. Pri primerjanju držav sem ugotovila, da se v Sloveniji uporabljata bolj klasično nadzorovanje in javljanje v uradih državnega pregona, medtem ko v tujini tega skorajda ne uporabljajo več. Prišla sem tudi do spoznanja, da prestana zaporna kazen še ne pomeni, da ni več možnosti ponovitvenega dejanja. Poleg zaporne kazni je pred ponovno resocializacijo spolnega prestopnika v družbo treba zagotoviti še rehabilitacijo in nadzor nad njim. Nadzor je nujno potreben zaradi varnosti družbe in zaradi njih samih, saj družba tovrstnim prestopnikom nikoli ne oprosti dejanja in jih tudi zelo težko sprejme nazaj. Ključne besede: spolni prestopniki, rehabilitacija, nadzor, elektronski nadzor, GPS, kaznovalna politika, diplomske naloge Objavljeno v DKUM: 28.10.2014; Ogledov: 2435; Prenosov: 230 Celotno besedilo (420,18 KB) |
5. Pomilostitev - Potreba po institutu v modernih kazenskopravnih sistemihNina Kleva, 2012, diplomsko delo Opis: Bit, funkcijo pomilostitve in njeno umestitev v pravo se da razumeti samo gledano iz zgodovinske perspektive, zato je nujno spremljati njen nastanek in razvoj od zgodnjih povojev pa vse do danes.
V različnih pravnih redih je pomilostitev služila različnim funkcijam; od ublaževanja strogosti kazenskega prava, zlasti zamenjavo smrtne kazni za milejšo, do zavračanja kazenske odgovornosti oseb nesposobnih za razsodno odločanje in navsezadnje zaradi določenih družbeno-političnih interesov. Tradicionalno je pomilostitev uporabljal vladar pri izvrševanju svoje moči, ki je bila toliko večja, kolikor trdnejša je bila vez z njegovimi podaniki, slednjo pa je krepil tudi z izkazovanjem milosti in velikodušnosti. Danes se ga v tej obliki ''kraljevskega prava'' uporablja vse redkeje, saj mora imeti pomilostitev racionalni cilj.
Institut pomilostitve je integralni del ustavne sheme vseh jurisdikcij. V pravnih sistemih različnih tipov so funkcije instituta polivalentne, kar kaže, da gre za kompleksen in občutljiv instrument. Primerjalno gledano pripada diskrecijska odločitev šefu države oziroma najvišjemu izvršilnemu telesu, zelo malo držav je podelilo to ''upravičenje'' zakonodajni, nobena pa sodni veji oblasti. Tako sta se razvila dva modela prava milosti; evropski in anglosaksonski.
Prvi iz pravnega vidika strogo loči pomilostitev od amnestije, kot dve popolnoma različni obliki odpusta; s pomilostitvijo, ne glede na njeno obliko, se odpušča samo izvrševanje kazni, medtem ko se z amnestijo briše tudi obsodbo. Drugi model pa pravno ne razlikuje teh dveh institutov, vendar je v pravo pomilostitve vključena tudi amnestija, saj poznajo države common law tudi generalno pomilostitev ( general pardon ), ki praktično ustreza ''evropski'' definiciji amnestije. V tem modelu služi pomilostitev za niz različnih ciljev, za katere je evropski model razvil posebne institute, na primer revizijo, ki jo kot procesno ustanovo države common law ne poznajo.
Glede na polivalentnost instituta je težko določiti tudi samo pravno naravo slednjega. V formalnem smislu je govora o individualnem pravnem aktu, kot diskrecijski oblasti upravnopravne narave, katerega učinek je neekstenziven, vendar erga omnes. Veliko težje je podati definicijo materialnega pojmovanja, saj si tudi stroka ni enotna. O zakonodajni naravi ne moremo govoriti, ker se s pomilostitvijo niti ne spreminja niti ne ukinja občo pravno normo, temveč samo suspendira njeno uporabo. Sodni akt ni, ker se ne izdaja nobene nove odločbe, prav tako ostaja konstatacija sodišča o krivdi nedotaknjena, čeprav drži, da se s pomilostitvijo poseže v najpomembnejši del odločbe, odmero kazni.
Z ohranitvijo instituta pomilostitve želi država slediti najrazličnejšim ciljem; od državno-političnih, do odprave sodnih napak, zaradi načela pravičnosti in ohranjanja stabilnosti veljavnega kazenskopravnega sistema. Sama sem seveda mnenja, da je možno tem istim ciljem zadostiti tudi z drugimi instrumenti v okviru pravnih sredstev. V ta namen imamo v sodobnih demokratičnih državah na voljo obnovo postopka pa tudi izredno omilitev kazni, zaradi katere je možno napasti tudi pravnomočno sodno odločbo, pri čemer bo sodišče tisto, ki bo ponovno odmerilo kazen, upoštevaje okoliščine, ki so zanje relevantne in se redno preverjajo v postopku dokazovanja. Kazen je možno omiliti oziroma prilagoditi tudi naknadno s pogojnim odpustom, če se tekom njenega izvrševanja izkaže, da si ga je obsojenec 'zaslužil' oziroma, da ni več potrebe, da bi se kazen še naprej vršila v obstoječi obliki. Zaradi načela pravičnosti in gotovosti kazni sem mnenja, da je primernejša od pomilostitve uporaba prav teh sredstev.
Upravičenost obstoja instituta je potrebno presojati znotraj vsakokratne kaznovalne politike, ki se odraža v ureditvi kazenske zakonodaje, ki se od časa do časa spreminja. Ravno antični sistem kaznovanja je namreč, zaradi svoje krutosti in surovosti ter drugačnemu pojmovanju funkcije kazni, spodbudil potrebo po tem institutu. Z razvojem prava, k Ključne besede: pomilostitev, pristojnost predsednika države, sistemi milosti, amnestija, abolicija, pogojni odpust, izredna omilitev kazni, instituti modernih kazenskih zakonodaj, diskrecijska pravica, kaznovalna politika, načelo pravičnosti, načelo zakonitosti Objavljeno v DKUM: 17.12.2012; Ogledov: 2515; Prenosov: 294 Celotno besedilo (267,54 KB) |
6. |
7. |
8. Obravnavanje obsojencev in kaznovalna politika v Sloveniji : diplomsko deloNina Debevec, 2011, diplomsko delo Ključne besede: penologija, kaznovalna politika, kaznovanje, zaporna kazen, obsojenci, tretman, Slovenija, diplomske naloge Objavljeno v DKUM: 12.05.2011; Ogledov: 2936; Prenosov: 644 Celotno besedilo (630,89 KB) |
9. Smiselnost kaznovanja obsojencev kaznivih dejanj z vidika študentov Fakultete za varnostne vede : diplomsko deloMaja Ceglar, 2010, diplomsko delo Ključne besede: penologija, kaznovanje, kazenske sankcije, kaznovalna politika, stališča, študenti, Fakulteta za varnostne vede, diplomske naloge Objavljeno v DKUM: 05.10.2010; Ogledov: 2532; Prenosov: 368 Celotno besedilo (660,04 KB) |