SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 46
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
PRAVNE POSLEDICE DELODAJALČEVIH KRŠITEV OBVEZNOSTI
Ivica Sović, 2009, diplomsko delo

Opis: Delovno razmerje je pogodbeno razmerje, delavec in delodajalec lahko v tem razmerju uveljavljata samo tiste pravice in obveznosti, ki so določene z zakoni, kolektivnimi pogodbami, splošnimi akti in pogodbo o zaposlitvi. Nadzor nad izvajanjem predpisov s področja delovnega prava opravlja Inšpektorat RS za delo. Sodno varstvo se v skladu z zakonom zagotavlja na delovnem in socialnem sodišču. Tudi zaradi posledic kršitev zakona, ki so za posameznika in družbo nesprejemljive je področje delovnih razmerij v stalnem dograjevanju in spreminjanju.
Ključne besede: Delavec, delodajalec, pogodba o zaposlitvi, prekrški, kaznivo dejanje, obveznosti, pravice, delovno in socialno sodišče, delovni spori
Objavljeno: 01.12.2009; Ogledov: 1532; Prenosov: 417
.pdf Polno besedilo (610,33 KB)

2.
PREKRŠKOVNI VIDIK KRŠENJA PRAVIL KONKURENČNEGA PRAVA V RS IN EU
Matej Bokalič, 2010, diplomsko delo

Opis: Delo pred bralcem želi celovito zajeti in predstaviti sankcije, ki sledijo kršenju pravil konkurenčnega prava, ter jih sistematično umestiti v posamezne pravne veje. Avtor ugotavlja, da je ureditev kršenja pravil konkurenčnega prava različna po posameznih pravnih sistemih in da sta ureditvi po predpisih Republike Slovenije in Evropske unije bolj prizanesljivi od ureditve v Združenih državah Amerike. Najtrdnejši argument za to je ameriška podreditev kršitve izključno pravilom kazenskega prava. Kazenskemu pravu je sicer podrejena kršitev tudi po slovenskem pravu, vendar je bistvena razlika od ameriške ureditve v tem, da taka ureditev ni izključna, saj je kršitev opredeljena tudi kot prekršek, kar je za zdaj v praksi edini način sankcioniranja. Sama praksa sankcioniranja kršitev s področja varstva konkurence se približuje ureditvi po pravu EU, ki kršitve podreja prekrškovnim pravilom. Glede odškodnin je najmilejša ureditev v RS, saj se omejuje na višino dejanske škode in izgubljeni dobiček, sodna praksa Sodišča EU dopušča kaznovalne odškodnine v državah članicah, ki so jih vpeljale v svoj nacionalni pravni red, medtem ko je kaznovalna odškodnina splošna značilnost ameriške ureditve. Bistveno pozornost avtor namenja prekrškovnemu vidiku kršitev in ugotavlja proevropsko agresivnost Zakona o prekrških in Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence. S spremembo Zakona o prekrških se je predpisom s področja varstva konkurence široko odprla možnost visokih, nominalno nelimitiranih glob v odstotku letnega prometa, vendar avtor ugotavlja, da je od vseh predpisov s širšega področja varstva konkurence to možnost izkoristil le Zakon o preprečevanju omejevanja konkurence. Čeprav visoke globe zagotavljajo močno generalno in specialno prevencijo, avtor opozarja na nezaželene posledice, kot sta ohromitev prihodkov v državni proračun in nevarnost plačilne nesposobnosti poslovnih subjektov. V sklopu smernic, po katerih organi varstva konkurence določijo višino globe, avtor ugotavlja bistveno večji niz pravil v Smernicah o načinu določanja glob, naloženih skladno s členom 23 Uredbe št. 1/2003, ki jih uporablja Komisija, kot v Zakonu o prekrških, ki ga uporablja Urad za varstvo konkurence. Večji nabor je po mnenju avtorja dobrodošel za temeljito individualizacijo sankcije. Avtor pozornost usmerja v program prizanesljivosti kot enega novejših institutov, ki se uporablja samo kot sredstvo odkrivanja kartelov, in v sklopu katerega se prijavitelju odpusti plačilo globe ali se mu globa zmanjša. Na eni strani gre za domiselni institut z učinki razkrivanja in sankcioniranja kartelov, kar je vsekakor dobra lastnost tega programa, ki se prek prijave udeležencev kartela odraža v manjši potrebni aktivnosti in številčnosti organa varstva konkurence za zaznavanje kartelov ter posledično v nižjih stroških učinkovitega delovanja organa. Druga stran programa prizanesljivosti pa je možnost njegove zlorabe, ki bi lahko bistveno utrdila tržni položaj pobudnika kartela in prijavitelja v eni osebi in ki bi lahko s sankcioniranjem v kartelu prostovoljno udeleženih konkurentov na trg učinkovala negativno.
Ključne besede: KONKURENČNO PRAVO, SANKCIJA, KAZEN, ODŠKODNINA, PREKRŠEK, KAZNIVO DEJANJE, GLOBA, OMEJENA GLOBA, NEOMEJENA GLOBA, PROGRAM PRIZANESLJIVOSTI, ODPUSTITEV GLOBE, ZNIŽANJE GLOBE
Objavljeno: 19.11.2010; Ogledov: 1883; Prenosov: 304
.pdf Polno besedilo (737,00 KB)

3.
PROBLEMATIKA UPORABE PRIKRITIH PREISKOVALNIH UKREPOV NA PODROČJU ODKRIVANJA IN DOKAZOVANJA ORGANIZIRANEGA KRIMINALA
Andrej Kolbl, 2010, diplomsko delo

Opis: Razvoj organizirane kriminalitete sovpada z razvojem sodobne družbe. Organi pregona, katerih naloga je, preprečevanje in zatiranje tudi organiziranega kriminala, se vse pogosteje srečujejo s specifičnimi težavami pri odkrivanju storilcev kaznivih dejanj in pri samem zaznavanju teh dejanj. Medtem, ko so klasične oblike preiskovalnih postopkov v veliki meri uspešno in ustrezno sredstvo za boj proti t.i. klasični kriminaliteti, pa predstavlja organiziran kriminal in nekatere vrste t.i. zločinov brez žrtev hud problem pri odkrivanju in toliko večji pri preiskovanju in zbiranju dokazov za uspešne postopke organov kazenskega pregona pred sodišči. Pri raziskavi kaznivih dejanj organizirane kriminalitete policija uporablja vedno več novih metod in sredstev, ki pomenijo odmik od klasičnih preiskovalnih tehnik. Pri izvajanju novih metod in sredstev se na drugi strani krčijo človekove pravice in temeljne svoboščine. S temi metodami država nenehno posega v človekove pravice in temeljne svoboščine, katere so opredeljene v ustavi. Zaradi stopnje družbene nevarnosti, ki se pojavlja pri izvrševanjih kaznivih dejanj s strani posameznikov in organiziranih skupin, ki se nikakor ne morejo ali nočejo podrejati pozitivnim pravnim normam, je družba zainteresirana, da preganja in kaznuje storilce njej nevarnih dejanj. Ravno zaradi stopnje družbene nevarnosti pri določenih kaznivih dejanjih, je zakonodajalec privolil v omejevanje določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin v primerih, ko je potrebno raziskati kaznivo dejanje in prijeti storilce tovrstnega dejanja. V Republiki Sloveniji so prikrite preiskovalne ukrepe do sedaj urejali različni zakoni. Ti so se spreminjali skozi štiri obdobja od osamosvojitve Republike Slovenije dalje. V teh obdobjih so se prikriti preiskovalni ukrepi spreminjali in prilagajali potrebam družbe. V prihodnosti se bo to občutljivo področje zagotovo še spreminjalo in prilagajalo razvoju družbe in s tem posledično tudi razvoju organiziranega kriminala.
Ključne besede: človekove pravice in temeljne svoboščine, prikriti preiskovalni ukrepi, organiziran kriminal, kaznivo dejanje, preiskava.
Objavljeno: 29.03.2010; Ogledov: 2266; Prenosov: 468
.pdf Polno besedilo (604,87 KB)

4.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ, IZREČENIH PRAVNI OSEBI
Špela Lah, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava povezavo med gospodarskim kazenskim pravom in pravom izvrševanja kazenskih sankcij na splošno, predvsem pa na ravni pravnih virov (Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij, Kazenski zakonik, Zakon o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja itd.), torej zakonodaje, saj gre za dve področji, ki sta med seboj ločeni in hkrati tudi zelo povezani. Predstavlja osnovne pojme, kot so: pravna oseba, odgovornost pravne osebe za kazniva dejanja, kazenska sankcija itd., orisuje pa tudi sistem izvrševanja kazenskih sankcij za pravne osebe, pri nas. Namen diplomskega dela je preučiti, kako sodišče postopa pri izrekanju kazenskih sankcij pravni osebi. Preko diplomskega dela želimo tudi ugotoviti, ali je v Sloveniji izvrševanje kazenskih sankcij, izrečenih pravnim osebam, dosledno izpeljano, kako se to odraža v praksi, ali je zakonodaja primerna in ali zadosti našim pričakovanjem. Izvrševanje kazenskih sankcij je pomembno predvsem zaradi preprečevanja nedovoljenih dejanj, ki imajo za posledico takšno ali drugačno obliko kršitve zakona. Pomeni konkretno uresničitev abstraktno predpisane sankcije, ki jo sodišče izreče pravni osebi, kakor je določena v zakonu, kar posledično pomeni neposredno realizacijo nje same. Je v pristojnosti izvršilne veje oblasti, da pa se kazenska sankcija, izrečena pravni osebi, sploh lahko izvrši, mora najprej biti predpisana. Diplomsko delo se osredotoča na sistem izvrševanja kazenskih sankcij za pravne osebe pri nas. Predstavi izvrševanje po posameznih kazenskih sankcijah v skladu s predpisano zakonodajo in opiše problematiko, ki se pri tem pojavlja.
Ključne besede: izvrševanje, kazenska sankcija, kaznivo dejanje, odgovornost, pravna oseba, gospodarsko kazensko pravo, kazensko pravo, zakonodaja.
Objavljeno: 16.03.2010; Ogledov: 1760; Prenosov: 136
.pdf Polno besedilo (691,71 KB)

5.
VREDNOTENJE ČUSTEV V PRAVU
Alekseja Senekovič, 2010, diplomsko delo

Opis: Človek in pravo sta dandanes neločljivo povezana, kar potrjuje potreba človeka po pravnem urejanju družbenih odnosov, kakor tudi odvisnost prava od človeka kot ustvarjalca in uporabnika prava. Prav tako je med pravom in psihologijo mogoče opaziti mnogo vzporednic in povezav. Psihološka dognanja večkrat pomagajo najti odgovore pri razreševanju različnih konkretnih pravnih primerov. Za pravo samo je pomembnejši pravni človek, naravni človek je s svojimi številnimi, za pravo nezanimivimi, lastnostmi preobsežen. Globlje kot pogledamo v človeka, več plasti, ki ga sestavljajo, vidimo. Naše čustveno telo vsakodnevno vpliva na nas in na okolico, pa če se tega zavedamo ali ne. Bolj kot se zavedamo čustvenih odzivov in obrambnih mehanizmov, bolj razumemo njihov pomen in sami sebe. Koliko je naš notranji svet misli, želja, namenov in stališč sploh pomemben za pravo? Za čustva se pravo ne zanima vse do takrat, ko se začnejo izražati, pozunanjati na način, ki je za pravo sporen. V čem se storilci kaznivih dejanj razlikujejo od nas, tičijo vzroki za njihovo prestopniško vedenje v njih samih, ali izvirajo iz okolja, v katerega so bili postavljeni? Kriminološke teorije dajejo različne odgovore, zdi pa se, da vsaka osvetljuje samo del resnice. Pri razžalitvi kot obliki čustvenega nasilja se pojavi vprašanje, ali se mora oseba, kateri je bila žalitev namenja, čutiti razžaljeno ali ne. Razžalitev časti in dobrega imena je kot kaznivo dejanje in civilni delikt zanimiva s stališča upoštevanja oziroma neupoštevanja subjektivnih in objektivnih kriterijev razžalitve, zaradi katerih sploh lahko govorimo o kaznivem dejanju razžalitve in o odškodninski odgovornosti za nastalo premoženjsko oziroma nepremoženjsko škodo. S tem, ko kdo prestopi naše meje, ki so pogosto hkrati tudi pravno varovane meje, se v nas ponavadi porodijo čustva, s katerimi želimo prestopniku pokazati, da nas je njegovo ravnanje ali vedenje prizadelo in si želimo, da bi bil kaznovan. Z izraženo jezo želimo doseči spremembo njegovega vedenja. Bolj kot je dejanje nesprejemljivo za družbo, večja verjetnost je, da bomo do storilca čutili prezir oziroma sovraštvo. Dosmrtni zapor in smrtna kazen sta projekciji prezira in sovraštva. V obeh primerih je predstava o prestopniku dehumanizirana, saj ga dojemamo kot ne dovolj vrednega. Pri kazenskih sankcijah se vedno pojavlja vprašanje, ali naj poskušajo prestopnika tudi prevzgojiti ali ga naj samo kaznujejo.
Ključne besede: naravni človek, pravni človek, kaznivo dejanje, razžalitev, čustva, škoda, kazenska sankcija
Objavljeno: 25.03.2010; Ogledov: 2076; Prenosov: 272
.pdf Polno besedilo (574,24 KB)

6.
RAZMEJEVANJE MED GOSPODARSKIMI PREKRŠKI IN GOSPODARSKIMI KAZNIVIMI DEJANJI
Mojca Kert, 2010, diplomsko delo

Opis: Kazniva dejanja in prekrški so vrsta kaznivih ravnanj, h katerim nekateri teoretiki štejejo tudi disciplinske prestopke. Razmejujejo se predvsem glede na to, kako škodljivo oziroma nevarno je neko ravnanje za določeno dobrino in glede na stopnjo protipravnosti. Temu primerno bi zakonodajalec moral ustrezno določiti neko ravnanje kot kaznivo dejanje ali pa kot prekršek. Kazniva dejanja v splošnem kot v posebnem delu ureja Kazenski zakonik (KZ-1). Splošne določbe prekrškov ureja Zakon o prekrških (ZP-1), posebne določbe pa so razpršene po posameznih področnih zakonih. Ravno obratno pa je pri postopku, ki je za prekrške urejen v ZP-1, kazenski postopek pa je urejen v Zakonu o kazenskem postopku (ZKP). Gospodarsko kazensko pravo je poseben del kazenskega prava, ki varuje predvsem dobrine iz sfere gospodarstva. V širšem smislu gospodarsko kazensko pravo zajema tudi gospodarske prekrške. Pravila glede gospodarskih kaznivih dejanj in gospodarskih prekrškov ne obstajajo posebej, ampak zanje veljajo splošne določbe za kazniva dejanja in prekrške. Pravne osebe odgovarjajo na podlagi 26. člena Zakona o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja (ZOPOKD) za vsa kazniva dejanja zoper gospodarstvo, oziroma tista, ki so kot taka določena v 24. členu KZ-1. Odgovarjajo pa tudi za druga, v tem členu določena dejanja, ki pa so navadno storjena v imenu, za račun ali v korist pravne osebe (torej pri opravljanju gospodarske dejavnosti). Odgovornost pravnih oseb za prekrške ima temelj v 13. in 14. členu ZP-1, smiselno pa se zanje uporabljajo določbe ZOPOKD. Sankcije zanje so določene za vsak prekršek posebej v isti določbi, kjer je določen prekršek. Konkretna gospodarska kazniva dejanja so urejena v KZ-1 na enem mestu (v 24. poglavju), medtem ko so gospodarski prekrški razpršeni po posameznih zakonih s področja gospodarstva.
Ključne besede: gospodarsko kazensko pravo, gospodarsko kaznivo dejanje, gospodarski prekršek, vrednostni papirji, notranja informacija, preslepitev kupcev, poslovna skrivnost, davčna zatajitev.
Objavljeno: 14.04.2010; Ogledov: 2094; Prenosov: 359
.pdf Polno besedilo (706,92 KB)

7.
MANIPULACIJA Z VREDNOSTNIMI PAPIRJI KOT KAZNIVO DEJANJE
Eva Krevh, 2010, diplomsko delo

Opis: Manipulacija z vrednostnimi papirji je zagotovo ena hujših zlorab trga z vrednostnimi papirji in je zakonsko prepovedana. Kazenskopravno varstvo manipulacije z vrednostnimi papirji na trgu vrednostnih papirjev ureja Kazenski zakonik (KZ-1) v 239. členu (zloraba trga finančnih instrumentov). Kot manipulativni pa je moč označiti tudi dejanji po 231. (preslepitve pri poslovanju z vrednostnimi papirji) in 238. (zloraba notranje informacije) členu KZ-1. Kaznivo dejanje zlorabe trga finančnih instrumentov po novem 239. členu KZ-1 bistveno povzema definicijo tržne manipulacije prvega odstavka 374. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (ZTFI). Z določenimi vsebinskimi kot tudi jezikovnimi spremembami kaznivih dejanj po 231. in 238. členu KZ-1 pa se je pojmu manipulacije z vrednostnimi papirji le še približalo. Prekrškovno varstvo manipulacije z vrednostnimi papirji je urejeno v ZTFI, sankcija za ta prekršek pa je globa. Pri tem se zakonski znaki kaznivih dejanj po 231., 238. in 239. členu KZ-1 popolnoma prekrivajo z zakonskimi znaki prekrška po: petem odstavku 556. člena ZTFI v povezavi s 4. točko prvega odstavka 556. člena ZTFI; 1. in 2. točki prvega odstavka 566. člena ZTFI; četrtem odstavku 566. člena ZTFI v povezavi s 374. členom ZTFI. Zakonodajalec bi moral to neskladje odpraviti. Kazenskopravno kot tudi prekrškovno varstvo manipulacije z vrednostnimi papirji pa ni dovolj učinkovito. Velik problem predstavlja dokazovanje protipravnosti ravnanj manipulatorjev. Z optimalnejšo politiko regulacije tega problematičnega področja kot je sprememba sankcij za ta dejanja, uvedba obrnjenega dokaznega bremena, upoštevanje strokovnih mnenj in predlogov pri opisih kaznivih dejanj manipulacije ipd., bi pripomogli k učinkovitejšemu varstvu. Manipulacija z vrednostnimi papirji je kljub zakonski prepovedi v praksi še vedno pogost pojav. Na to dejstvo kažejo številni primeri, ki opozarjajo na nevarnost, ki jo tržna manipulacija predstavlja ekonomskim interesom vsake države.
Ključne besede: tržna manipulacija, vrednostni papir, trg vrednostnih papirjev, zloraba trga, finančni instrument, kaznivo dejanje, prekršek, regulacija
Objavljeno: 14.04.2010; Ogledov: 1803; Prenosov: 267
.pdf Polno besedilo (861,08 KB)

8.
PRAVNI VIDIKI UPORABE NEDOVOLJENIH SNOVI V ŠPORTU
Sladjana Ješić, 2010, diplomsko delo

Opis: Doping že vse od njegovega obstoja preučujejo z različnih vidikov, predvsem medicinskega, sociološkega, etično-moralnega, v zadnjih 50. letih pa intenzivneje tudi s pravnega vidika. Je zelo specifičen pojav v športu, ki si nedvomno zasluži učinkovito in podrobno pravno ureditev. Prvi, ki so začeli sprejemati akte na področju dopinga, so bili Mednarodni olimpijski komite (MOK) in mednarodne športne zveze. Kaj hitro se je ugotovilo, da bo boj učinkovitejši, če se mu priključijo tudi države. Začele so nastajati prve resolucije in kot posledica le-teh konvencije. Pridružitev držav v boju proti dopingu pa pomeni tudi obstoj (ne)utemeljene težnje kriminalizirati dejanja dopinga. Tako je doping od leta 2008, ko je stopil v veljavo reformirani kazenski zakonik, tudi kaznivo dejanje zoper človekovo zdravje. Kot vidimo, se danes na področju dopinga in športa kot celote prepletata avtonomno urejanje športnih organizacij ter državno urejanje. Vez med temi pa je leta 1999 ustanovljena Svetovna protidopinška agencija WADA, ki je krovna organizacija v boju proti dopingu ter v zadnjem desetletju skrbi za bolj ali manj enotno delovanje vseh protidopinških organizacij. Tako je WADA s sprejemom Svetovnega protidopinškega kodeksa (WADC) začrtala smernice sodobnega boja proti dopingu. S kodeksom je uvedla zanesljivost kot stopnjo prepričanja, da je bilo dejanje dopinga storjeno, odgovornost športnika pa je v tem primeru objektivna, kar je določen odstop od načela »ni kazni brez krivde«. Kodeks upošteva tudi subjektivno odgovornost, vendar le pri odmeri kazni. Da je doping pereč problem pričajo tudi številni primeri, s katerimi se ukvarja Mednarodno športno razsodišče (CAS), ki kot samostojen in neodvisen organ nudi učinkovit, strokoven, hiter in posebnostim športne panoge prilagojen postopek. Nenazadnje pa je treba izpostaviti tudi dejstvo, da so posledice dopinga vedno bolj vidne tudi na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, saj že sam način izvajanja kontrole na tekmovanjih kot tudi izven tekmovanj (preveč) posega v telesno integriteto športnika.
Ključne besede: Ključne besede: nedovoljene snovi in metode, doping kontrola, objektivna odgovornost, CAS, kaznivo dejanje, človekove pravice.
Objavljeno: 14.05.2010; Ogledov: 1986; Prenosov: 200
.pdf Polno besedilo (440,12 KB)

9.
PREŽIVNINA IN NJENO UVELJAVLJANJE PO UREDBI O PREŽIVNINAH
Urška Orešnik, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je namenjeno ugotavljanju možnosti, ki se upravičencem ponujajo ob neplačilu preživnine, kot zneska, ki predstavlja vse tisto, kar je nekdo pravno dolžan nameniti za potrebno preživljanje bodisi otrok, staršev, zakonca, idr. Preživljanje ali alimentacija je ustanova družinskega prava, ki temelji na enem od osnovnih načel družinskega prava, na načelu vzajemne pomoči med člani družine oz. na načelu družinske solidarnosti. Zato se problem neplačila preživnin največkrat pojavi v družinah, kjer so vezi razrahljane in ni trdnih, družinskih vrednot. Pravila, ki določajo preživnine in same pravice, ki izhajajo iz njih so razpršena v številnih pravnih aktih. Posledično je uspešnost hitre izterjave preživnine odvisna od poznavanja prava na tem področju saj se razsežnost bistveno poveča, ko se vključi še mednarodni element (npr. zavezanec se preseli ali živi v drugi državi). Upravičenci do preživnine imajo na razpolago več postopkov s katerimi lahko zahtevajo njeno plačilo in ti postopki se med sabo ne izključujejo. Najprej je potreben sodno potrjen dogovor o preživnini ali sodno določena preživnina oz. drug izvršljiv naslov, na podlagi katerega se lahko vloži predlog za izvršbo in/ali kazenska ovadba ter zahtevek za uveljavitev nadomestila preživnine. Najlažjo in najlepšo rešitev za vse vpletene predstavlja dogovor oz. sporazum o preživnini. Zato bi na stopnji svetovanja bilo treba razširiti možnosti in vključiti poleg Centrov za socialno delo, še zakonske in družinske terapevte ter pravne svetovalce.
Ključne besede: preživnina, preživljanje, družina, otroci, starši, zakonec, zunajzakonska skupnost, registrirana skupnost istospolnih partnerjev, neplačilo preživnine, izvršilni postopek, izvršilna sredstva, kazenski postopek, kaznivo dejanje, nadomestilo preživnine, mednarodni element, mednarodno uveljavljanje preživnine, priznanje sodnih odločb
Objavljeno: 08.09.2010; Ogledov: 2004; Prenosov: 418
.pdf Polno besedilo (377,80 KB)

10.
KAZENSKOPRAVNI VIDIKI NEDOVOLJENIH IGER NA SREČO
Ljubica Hrovat, 2010, diplomsko delo

Opis: Igre na srečo kot poseben način razvedrila so že od nekdaj nadzorovane s strani države. V Sloveniji so normativno urejene v Zakonu o igrah na srečo in drugih podzakonskih predpisih. Po tem zakonu je prirejanje le-teh izključna pravice Republike Slovenije in se lahko prirejajo le na podlagi dovoljenja oziroma koncesije pristojnega organa. Na ravni Evropske unije je to področje urejeno z direktivami in resolucijami. Torej države članice samostojno urejajo to področje in lahko prepovejo in omejujejo čezmejno ponujanje iger na srečo, čeprav gre za ponudnika, ki ima sedež v drugi državi članici in tam te storitve zakonito opravlja. Najpomembnejši predpis za kazenski vidik je kazenski zakonik, ki v 212. členu določa kaznivi dejanji nedovoljenih iger na srečo in organiziranje denarnih verig. Poleg fizične osebe je lahko za to za kaznivo dejanje odgovorna tudi pravna oseba po Zakonu o odgovornosti pravih oseb za kazniva dejanja. Piramida struktura sama po sebi ni nezakonita, to postane šele, ko udeleženci vplačujejo v sistem določene denarne zneske udeležencem, ki so se pred njimi vključili v sistem in pričakujejo plačilo določenih denarnih zneskov od udeležencev, ki naj bi se za njimi vključili v igro. Z razvojem interneta so se pojavile tudi internetne športne stave, ki pa v zakonodaji niso bile urejene, zato so ponudniki to pridoma izkoriščali. Največji svetovni ponudnik internetnih iger na srečo Bwin International ltd. kljub ukrepom različnih državnih inštitucij še vedno oglašuje in nemoteno opravlja svoje storitve na območju Republike Slovenije, kljub temu, da pri nas ne poseduje koncesije za prirejanje iger na srečo. Zakonodaja na področju iger na srečo je v Republiki Sloveniji dobro opredeljena, saj to področje ureja več dobrih zakonov in podzakonskih predpisov, vendar pa ta ni v celoti usklajena z zakonodajo EU. Za izvajanje zakonodaje skrbi več državnih institucij, od katerih je na tem področju najaktivnejši Urad Republike Slovenije za nadzor prirejanja nad igrami na srečo (UNPIS).
Ključne besede: igre na srečo, kaznivo dejanje, UNPIS, denarne verige, Bwin, internetne športne stave, prekršek
Objavljeno: 28.09.2010; Ogledov: 1778; Prenosov: 166
.pdf Polno besedilo (361,93 KB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici