1. Policija in preiskovanje pomorov čebel : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloGorazd Medved, 2025, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je analiziran problem preiskovanja pomorov čebel, ki so posledica različnih dejavnikov, kot so nepravilna uporaba fitofarmacevtskih sredstev, podnebne spremembe in neustrezne kmetijske prakse. Čebele igrajo ključno vlogo v ekosistemu, njihovo odmiranje pa predstavlja velik okoljski in gospodarski izziv. Raziskava je zajemala analizo zakonodaje, statističnih podatkov in intervjujev s strokovnjaki, pri čemer so bile identificirane pomanjkljivosti v preiskovalnih postopkih in usklajevanju med institucijami.
Rezultati kažejo na potrebo po izboljšanju usposabljanja policistov, prilagoditvi zakonodaje in okrepitvi preventivnih ukrepov. Kot ključna rešitev se predlaga interdisciplinaren pristop in okrepitev sodelovanja med pristojnimi organi, kar bi omogočilo bolj učinkovito obravnavo pomorov čebel ter zmanjšanje njihovega števila v prihodnje.
Ključne besede: pomor čebel, policija, policijske preiskave, kazniva dejanja, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 16.04.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 14
 Celotno besedilo (1,50 MB) |
2. Ekološka kriminaliteta v Krajinskem parku Goričko : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloSandra Grah Kompare, 2025, diplomsko delo Opis: Slovenija zelena dežela, tretja najbolj gozdnata država v Evropi, ki je zaradi številčnosti živalskih in rastlinskih vrst prepoznana kot »vroča« točka Evrope. Več kot tretjino ozemlja je uvrščeno pod omrežje Nature 2000, z namenom ohranjevanja biotske raznovrstnosti. Ker nam kvaliteta okolja v katerem živimo narekuje kvaliteto našega življenja, bi morala biti skrb za naravo in njene dobrine naša prioriteta. Z namenom ohranjanja narave so vzpostavljena tudi zavarovana območja in Krajinski park Goričko je eden izmed njih. Nastal je na pobudo lokalnega prebivalstva, z namenom zavarovanja naravnih vrednot, ohranitve biotske raznovrstnosti in z željo po razvoju območja. Pa vendar je slika o
zelenem in neokrnjenem Goričkem le marketinška floskula. Krajinski park Goričko se ne glede na status zavarovanega območja, sooča z ekološko kriminaliteto, ki je v Sloveniji in širom sveta rastoč problem in kliče po ukrepanju in preprečevanju le-te. Diplomsko delo obravnava ekološko kriminaliteto na področju Slovenije in njene oblike, zakonodajo na področju Krajinskega parka goričko in ukrepe, ki jih izvaja upravljalec parka ter podrobneje z ekološko kriminaliteto na področju Krajinskega parka Goričko. Z analizo statističnih podatkov o kaznivih dejanjih in prekrških je bilo ugotovljeno, da so najpogostejša kazniva dejanja zoper okolje, prostor in naravne dobrine na območju parka, kazniva dejanja nezakonitega lova, mučenja živali in obremenjevanja in uničevanja okolja. Izveden je bil tudi intervju s predstavniki lokalnih društev, ki je potrdil nizko stopnjo ekološke ozaveščenosti lokalnega prebivalstva. Ekološka ozaveščenost je prvi in izredno pomemben korak k spremembam na področju ravnanja z okoljem. Rešitve so tudi v strožjih in primernih sankcijah za kršitelje, uvedbi sorazmernih kazni v primerjavi z ostalimi oblikami kriminalitete in strožjih inšpekcijskih nadzorov v podjetjih, ustanovitvi specializirane enote za odkrivanje in preiskovanje ekološke kriminalitete, povečanju obsega površin namenjenih za ekološko pridelavo hrane, ter v raziskavah, ki bi s svojimi izsledki in orodji olajšali odkrivanje in preprečevanje ekološke kriminalitete.
Ključne besede: ekološka kriminaliteta, kazniva dejanja, prekrški, ekološka ozaveščenost, Krajinski park Goričko, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 10.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 43
Celotno besedilo (1,19 MB) |
3. Kaznovanje mladoletnih storilcev kaznivih dejanj v Evropi : magistrsko deloMojca Bojc, 2025, magistrsko delo Opis: Mladoletni storilci kaznivih dejanj so bili skozi zgodovino različno obravnavani. V preteklosti so bili obravnavni kot odrasli storilci kaznivih dejanj, šele v 16. in 17. stoletju pa so jih začeli obravnavati drugače kot odrasle storilce. V magistrski nalogi smo za predstavitev zgodovine in opisa kaznovanja mladoletnih storilcev v Evropi uporabili deskriptivno metodo. Opravili smo pregled tujih in domačih znanstvenih del in tako preučili kaznovanje mladoletnikov v Evropi ter nato še podrobno analizirali kaznovanje mladoletnikov v Avstriji, Sloveniji, na Madžarskem in na Hrvaškem. Z uporabo primerjalne statistične analize smo iz podatkov iz SPACE I poročil določili trende kaznovanja mladoletnih storilcev kaznivih dejanj v Evropi. Ugotovili smo, da se trend kaznovanja mladoletnikov ne zaostruje, saj se je stopnja zaprtih mladoletnih oseb povečala v treh državah, upadla pa je v 35 državah, od skupno 40 primerjanih. Ugotovili smo, da v evropskih državah za kaznovanje mladoletnikov prevladujeta pravičnostni in zaščitni model, v katera dva se različno vključujejo elementi restorativne pravičnosti (poravnava, mediacija, družinske konference), minimalne intervencije (diverzije, družbeno koristna dela) ter tudi elementi neo-poravnalnega systema. Primerjava med štirimi izbranimi državami pokaže, da je najstrožja kaznovalna politika prisotna v Avstriji, saj smo na podlagi stopenj zaprtih mladoletnikov ugotovili, da je ta v zadnjih letih najvišja v Avstriji. Povprečen delež mladoletnikov v zaporski populaciji je bil v obdobju 2000–2023 najvišji v Avstriji, nato na Hrvaškem, na Madžarskem in najmanjši v Sloveniji.
Ključne besede: mladoletni prestopniki, kazniva dejanja, kazni, zapori, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 21.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 62
Celotno besedilo (1,45 MB) |
4. Premoženjska kazniva dejanja na avtocestnih počivališčih v Sloveniji : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloRebecca Viktorija Kondić, 2024, diplomsko delo Opis: Premoženjska kazniva dejanja so tista dejanja, pri katerih si storilec na protipraven način prilasti tujo premično lastnino. Med premoženjska kazniva dejanja spadajo tatvine, vlomi, ropi, goljufije. S premoženjskimi kaznivimi dejanji se srečujemo tudi na avtocestnih počivališčih. Človekova nepazljivost je ena od glavnih razlogov izvršitve premoženjskih kaznivih dejanj na avtocestnih počivališčih , saj vredne stvari, kakor so mobilni telefon , fotoaparat, denarnico pustijo na vidnih mestih, kar storilci prida izkoristijo. Storilci so večinoma državljani tujih, manj razvitih držav. V diplomskem delu smo preučevali s katerimi vrstami premoženjskih kaznivih dejanj na avtocestnih počivališčih se srečujemo v Sloveniji, kdo so storilci, načine izvrševanja premoženjskih kaznivih dejanj, delovanje in ukrepe policije pri odkrivanju in preprečevanju premoženjske kriminalitete ter ukrepe vzdrževalca za preprečitev premoženjskih kaznivih dejanj na avtocestnih počivališčih. Po analiziranju in preučevanju premoženjske kriminalitete na avtocestnih počivališčih, smo ugotovili, da je pri preprečevanju premoženjske kriminalitete potrebno dobro medsebojno sodelovanje med policijo ter vzdrževalcem avtocestnih počivališč. S strani policije so potrebne dodatne oblike preventivne aktivnosti za odvrnitev storilcev od izvrševanja kaznivih dejanj in drugih prepovedanih ravnanj. Vzdrževalec avtocestnih počivališč pa mora pričeti z izobraževanjem in preventivnim delovanjem na avtocestah in hitrih cestah povezano z varnostjo v prometu.
Ključne besede: premoženjska kazniva dejanja, avtocestna počivališča, storilci, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 13.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 51
Celotno besedilo (902,53 KB) |
5. Gospodarski kriminal in računovodjeMartina Kotnik, 2024, magistrsko delo Opis: Stopnja gospodarskega kriminala je vsako leto višja, saj se razvijajo nove tehnologije in pojavljajo številne globalne in regionalne geopolitične krize. Storilci gospodarskih kaznivih dejanj kažejo nova znanja, postajajo spretnejši v izkoriščanju priložnosti, prizadevajo več žrtev, kot kadarkoli prej ter znajo vzpostaviti večjo ''navidezno distanco'' med njimi in kriminalnimi dejanji. Računovodski poklic velja za enega najbolj zaupanja vrednih poklicev in ima ključno vlogo pri preprečevanju gospodarskih kaznivih dejanj. Kljub temu pa smo priča številnim gospodarskim prevaram, ki so jih zagrešili ravno računovodje.
V raziskavi smo preverjali kakšno vlogo imajo računovodje pri preprečevanju in odkrivanju gospodarskih kaznivih dejanj, ter ali se na znake, ki nakazujejo na možno gospodarsko kaznivo dejanje, vedno odzovejo in ga poskušajo preprečiti oz. ga prijavijo. Zanimajo nas tudi razlogi, ki vodijo računovodje v zagrešitev takšnih kaznivih dejanj, ter kako pogosto se računovodje v praksi srečujejo z različnimi oblikami le teh.
Uvodnemu delu sledi pregled literature s področja gospodarskega kriminala in teorije računovodstva, napravili pa tudi primerjalno analizo pravne ureditve gospodarskega kriminala v Sloveniji, Nemčiji in Veliki Britaniji, preverili pa smo tudi trenutno ureditev in smernice na področju pravne ureditve gospodarskega kriminala v Evropski Uniji.
V empiričnem delu smo z anketo respondente povprašali kako pogosto se pri svojem delu srečujejo z gospodarskim kriminalom in o razlogih in motivih za storitev gospodarskega kriminalnega dejanja. Z analizo rezultatov raziskave smo preverili hipoteze.
Ključne besede: Gospodarska kazniva dejanja, računovodje, pravna ureditev, forenzično računovodstvo, prevara
Objavljeno v DKUM: 04.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 29
Celotno besedilo (3,21 MB) |
6. Nasilje v družini v Sloveniji med prvim valom nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (Covid-19) : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloDarko Maroh, 2024, diplomsko delo Opis: V času med 12. 3. 2020 in 31. 5. 2020 je bila z Odredbo o razglasitvi epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (covid-19) na območju Republike Slovenije razglašena epidemija nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (covid-19). Mediji so bili preplavljeni z informacijami o širjenju virusa, njegovih posledicah in o ukrepih za preprečevanje njegovega širjenja. Kmalu po razglasitvi epidemije so se v medijih začela vrstiti opozorila o nevarnostih porasta nasilja v družinah. Posredovana so bila zagotovila, da državni organi in organizacije, kljub omejitvam in ukrepom za preprečevanje širjenja bolezni, nasilje obravnavajo celovito kot pred epidemijo in da se žrtvam zagotavlja zaščita.
V diplomskem delu so predstavljeni pojmi nasilje, družina in nasilje v družini. Prav tako so prestavljene različne oblike nasilja v družini in pri tem navedeni konkretni primeri posamezne oblike nasilja. Izpostavljeni so organi in organizacije, ki delujejo na področju obravnave protipravnih ravnanj z elementi nasilja v družini in njihovi ukrepi ob tovrstnih obravnavah. Zajeta so protipravna ravnanja z elementi nasilja v družinskih skupnostih na področju kaznivih dejanj in prekrškov. Od kaznivih dejanjih je izpostavljeno kaznivo dejanje nasilja v družini po prvem odstavku 191. člena Kazenskega zakonika, ki je umeščeno v poglavje kaznivih dejanj zoper zakonsko zvezo, družino in otroke. Na področju prekrškov pa so izpostavljene kršitve četrtega odstavka 6. člena Zakona o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-1) v povezavi s prvimi tremi odstavki navedenega člena.
Na podlagi statističnih podatkov Policije sta bili potrjeni dve tezi, in sicer da je Slovenska policija v prvem valu nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (covid-19), med 12. 3. 2020 in 31. 5. 2020, ko je bila v Sloveniji prvič razglašena epidemija te nalezljive bolezni, obravnavala več kaznivih dejanj nasilja v družini po 191. členu KZ-1 ter da je v enakem obdobju obravnavala več prekrškov z elementi nasilja po četrtem odstavku 6. člena ZJRM-1.
Ključne besede: nasilje v družini, Covid-19, kazniva dejanja, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 27.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 45
Celotno besedilo (1,62 MB) |
7. Skupne in specializirane preiskovalne skupine : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloNuša Ambrožič, 2024, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu sem preučila skupne in specializirane preiskovalne skupine, ki predstavljajo eno od preiskovalnih tehnik, ki jih organi kazenskega pregona uporabljajo pri preiskovanju hujših kaznivih dejanj. Ugotovila sem tudi, kako se ustanovijo skupine, kaj je potrebno in kdo vse sodeluje pri sestavi. Diplomska naloga je sestavljena iz dveh delov. V prvem delu sem opisala kaj so skupne preiskovalne skupine, kako delujejo, kdo sodeluje pri preiskavah, prav tako sem to storila za specializirane preiskovalne skupine. V drugem delu pa sem raziskovala ali obstajajo razlike v namenu, sestavi, področju delovanja, uporabljanju metod, pravni podlagi, logistiki in upravljanju, izzivih in omejitvah, ter sem ugotovila, da razlike obstajajo, ter da imajo oboje skupine svoje prednosti in izzive. Opisala pa sem tudi nekaj primerov skupnih preiskovalnih skupin v katerih je v raziskavah pomagala tudi Slovenija, oziroma je bil Slovenija tarča raziskave. Slovenija je uspešno sodelovala v več preiskavah skupnih preiskovalnih skupin in je Evropi pripomogla k zatrtju več kriminalnih združb na različnih področjih, kot so trgovina z prepovedanimi drogami, ljudmi in orožjem. Poleg skupnih in specializiranih preiskovalnih skupin, pa sem opisala tudi nekaj drugih preiskovalnih skupin, ki se osredotočajo na različne vrste kaznivih dejanj.
Ključne besede: kazniva dejanja, kriminaliteta, preiskovalne skupine, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 27.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 14
Celotno besedilo (623,79 KB) |
8. Zanesljivost analize vzorcev krvnih madežev : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloSara Ćulibrk, 2024, diplomsko delo Opis: Preiskovanje kraja dejanja je kompleksen postopek, ki v številnih primerih vključuje preiskavo velikega števila sledi. Pri tem ene od pomembnejših sledi predstavljajo biološke sledi, med katere med drugim spada kri. Krvne sledi so pomembne za preiskovalce, saj lahko odkrijejo ogromno informacij o storjenem dejanju. Že oblika krvnih madežev lahko preiskovalcem odkrije veliko o storjenem dejanju. Analiza vzorcev krvnih madežev je tako forenzična tehnika, ki se ukvarja z interpretacijo vzorcev krvnih madežev, pri čemer preiskovalci analizirajo velikost, obliko, porazdelitev in lokacijo krvnih madežev. Z njeno uporabo ugotavljajo okoliščine dejanja, kot so npr. uporabljeno orožje, število potencialnih storilcev, položaj žrtve in storilcev med dejanjem, ali je šlo pri dejanju za umor ali samomor ipd.
Čeprav lahko analiza vzorcev krvnih madežev pomembno pomaga pri preiskavah, obstajajo določene polemike in zadržki pri njeni uporabi. In sicer največjo težavo predstavlja dejstvo, da čeprav se ta tehnika že zelo dolgo uporablja kot dokazno gradivo v sodnih postopkih, njena zanesljivost ni znanstveno dovolj preučena in dokazana. Prav tako je težava v tem, da ni vsesplošno sprejetih standardov, usposabljanja, klasifikacije in terminologije, kar dodatno onemogoča ugotavljanje njene zanesljivosti in hkrati dopušča možnost napak. Nedavni strokovni pregledi in raziskave poudarjajo, da je ta forenzična tehnika, zaradi zanašanja na interpretacije strokovnjakov, zelo podvržena subjektivnosti, kontekstualni pristranskosti in napakam. Kljub prizadevanjem po izboljšavi nekaterih vidikov metod preiskovanja vzorcev krvnih madežev z določenimi računalniškimi programi je nekatere izvore napak in določene mere subjektivnosti skoraj nemogoče popolnoma odpraviti.
Ključne besede: krvni madeži, zanesljivost, kazniva dejanja, stopnja zmotnosti, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 10.06.2024; Ogledov: 227; Prenosov: 48
Celotno besedilo (2,22 MB) |
9. |
10. |
