SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 22
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Postopek za izdajo kaznovalnega naloga : diplomsko delo
Nina Rojc, 2009, diplomsko delo

Ključne besede: kazenski postopek, kaznovalni nalog, kazensko procesno pravo, diplomske naloge
Objavljeno: 21.09.2009; Ogledov: 1795; Prenosov: 272
.pdf Polno besedilo (750,32 KB)

2.
3.
4.
5.
6.
EKSKLUZIJA DOKAZOV KOT SREDSTVO ZA VARSTVO ČLOVEKOVIH PRAVIC V KAZENSKEM POSTOPKU
Daša Krošelj, 2010, diplomsko delo

Opis: Človekove pravice in temeljne svoboščine so rezultat dolgoletnega razvoja človeške družbe in so danes temelj vsake pravne države. Republika Slovenija jih ureja v Ustavi RS, torej v najvišjem pravnem aktu znotraj države. Kot ustavna kategorija uživajo pravice in temeljne svoboščine različne oblike pravnega varstva človekovih pravic. Kršitve človekovih pravic so najpogosteje sankcionirane v okviru kazenske zakonodaje, kjer je vsak neupravičen poseg v človekove pravice opredeljen kot kaznivo dejanje in kot takšen sankcioniran znotraj kazenskega postopka. Če je bil s kršitvijo temeljnih človekovih pravic pridobljen kakšen dokaz, mora biti le-ta v skladu z ekskluzijo oziroma institutom izločitve nedovoljenih dokazov, izločen iz kazenskega spisa, saj se sodna odločba ne sme opirati na tako pridobljene dokaze. Predmet izločitve pa niso le dokazi, pridobljeni s kršitvijo človekovih pravic, temveč tudi dokazi, pridobljeni s kršitvijo določb Zakona o kazenskem postopku, za katere omenjeni zakon tako določa, ter vsi dokazi, pridobljeni na osnovi nedovoljenih dokazov. S tem je naš zakon uzakonil t.i. doktrino sadežev zastrupljenega drevesa. S tako strogo sankcijo, kot je izločitev, želi zakon čim bolj pravno izenačiti razmerje med državo in osumljencem oziroma obdolžencem, s čimer se želi vzpostaviti enakopraven odnos in postaviti temelje za pošten pravni postopek, v katerem bodo v celoti spoštovane pravice osumljenca oziroma obdolženca.
Ključne besede: Človekove pravice in temeljne svoboščine, pravice obdolženca, kazensko procesno pravo, ekskluzija, izločitev nedovoljenih dokazov
Objavljeno: 13.10.2010; Ogledov: 3470; Prenosov: 533
.pdf Polno besedilo (915,20 KB)

7.
8.
ELEKTRONSKI DOKAZI V KRIMINALISTIČNI PREISKAVI
Gregor Majcen, 2011, diplomsko delo

Opis: V uvodnem delu naloge sem opredelil, kaj je elektronski dokaz in kako ga poimenujejo različni pravni akti. Smernice in načela, ki jih je treba spoštovati pri obravnavanju elektronskih dokazov, opredeljujejo različne mednarodne organizacije in raziskave. Postopke ureja Zakon o kazenskem postopku (ZKP), ki je bil v ta namen spremenjen z novelo ZKP-J. Povod za spremembe so bili, poleg nujnosti ureditve tega področja, predvsem sodba Ustavnega sodišča RS in Konvencija o kibernetski kriminaliteti. Ker preiskava elektronskih naprav in dokazov zahteva specifična znanja, se je temu prilagodila tudi organizacija slovenske Policije in ustanovila Center za računalniško preiskovanje ter štiri regijske oddelke. V jedru naloge sem razčlenil 219.a in 223.a člen ZKP. Določbe, ki so v posameznih odstavkih teh členov, sem uredil vsebinsko glede na zaseg, zavarovanje in preiskavo elektronskih naprav in podatkov, torej glede na procesno dejanje, ki ga urejajo. Opisal sem tudi nekaj povsem tehničnih problemov. Ločimo zaseg elektronske naprave in forenzični zaseg, v katerem se zavaruje in shrani podatke iz elektronske naprave. Zavarovanje podatkov je tehnični postopek, ki mora zagotoviti možnost naknadnega preverjanja istovetnosti in integritete, kar se zagotovi predvsem z izračunom kontrolne vrednosti. Za vsak vpogled/poseg v vsebino zaseženih podatkov je potrebna odredba sodišča. Preiskava se osredotoča na podatke in ne na elektronsko napravo. Posebno težavo predstavlja razkritje šifrirnega gesla, kar so države različno uredile. V Sloveniji se upošteva privilegij zoper samoobtožbo, zato je izročitev ključa in gesla izpoved zoper samega sebe. Nalogo sem sklenil z ugotovitvami, da je tovrstno področje preiskovanja zelo dinamično, ker se tehnologija nenehno razvija in spreminja, storilci pa pogosto uporabljajo protiforenzične metode, ki so enostavne za uporabo in zelo učinkovite. Omenil sem tudi, da je v Sloveniji dokazni sistem v kazenskem postopku naravnan tako, da sodišče ne sme zavrniti dokaznega predloga zaradi finančnih razlogov. Pričakujem, da bo v prihodnje ekonomska upravičenost preiskav, ko pričakovana korist ne bo presegala stroškov preiskave, pod drobnogledom. Iz navedenih razlogov se bo pravna ureditev tega področja prav gotovo še spreminjala.
Ključne besede: Zakon o kazenskem postopku, ZKP-J, digitalni dokaz, elektronski dokaz, digitalna forenzika, kazensko procesno pravo, preiskava elektronskih naprav, forenzični zaseg, informacijska tehnologija
Objavljeno: 09.05.2011; Ogledov: 2768; Prenosov: 413
.pdf Polno besedilo (351,36 KB)

9.
DOMNEVA NEDOLŽNOSTI IN NJENO DEJANSKO UPOŠTEVANJE V REPUBLIKI SLOVENIJI
Žiga Marovt, 2011, diplomsko delo

Opis: Zametke kazenskega prava zasledimo že v prvih zapisih prava nasploh, kateri segajo že mnogo pred začetek našega štetja. Takrat je šlo predvsem za banalna pravila v smislu »zob za zob, oko za oko«. Skozi razvoj človeštva so ta pravila postajala konkretnejše narave in bolj določno urejala samo področje kazenskega prava. Skozi čas je nekako veljalo, da so razvitejše civilizacije imele bolj urejen pravni sistem in ponavadi tudi bolje varovale posameznika pred represijo države. Ljudje so si svoje pravice počasi izborili z raznimi upori in revolucijami, ki jih skozi tok zgodovine ni manjkalo. S tem so predvsem dosegli, da so se pravila začela zapisovati in so zagotavljala varstvo vseh in ne samo bogatejših slojev. Eden najpomembnejših korakov na področju kazenskega procesnega prava je bila uvedba načela domneve nedolžnosti. S tem je bila posamezniku zagotovljena ena izmed temeljnih pravic, ki jo danes vsebujejo skoraj vsi kazensko pravni sistemi po vsem svetu. Tako skorajda ne govorimo o demokratično razviti državi, v kolikor nima v svoj sistem vključenega načela domneve nedolžnosti. V glavnem je pri tem načelu pomembno, da je vsakdo domnevan za nedolžnega, v kolikor mu krivda ni dokazana izven razumnega dvoma. V samih pravnih aktih pa se to načelo pojavlja v različni oblikah.
Ključne besede: kazensko procesno pravo, domneva nedolžnosti, razumljivi dvom, krivda
Objavljeno: 19.05.2011; Ogledov: 2027; Prenosov: 228
.pdf Polno besedilo (325,47 KB)

10.
Odvzem prostosti v kazenskem postopku : diplomsko delo
Suzana Gregorinčić, 2010, diplomsko delo

Ključne besede: kazenski postopek, kazensko procesno pravo, odvzem prostosti, diplomske naloge
Objavljeno: 11.05.2011; Ogledov: 2111; Prenosov: 303
.pdf Polno besedilo (397,54 KB)

Iskanje izvedeno v 0.12 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici