| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 133
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Kriminalistika in kazensko pravo - teoretične in praktične povezave
Darko Maver, 2005, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: kriminalistika, kazensko pravo, kazensko materialno pravo
Objavljeno v DKUM: 21.03.2024; Ogledov: 59; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (205,06 KB)

2.
3.
Znanje prava kot temelj nepristranega odločanja v kazenskih zadevah
Ivan Bele, 2005, objavljeni povzetek strokovnega prispevka na konferenci

Ključne besede: kazensko pravo, kazenske zadeve, sodniki
Objavljeno v DKUM: 19.03.2024; Ogledov: 72; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (107,64 KB)

4.
Materialni pogoji za dovolitev izvajanja prikritih preiskovalnih ukrepov
Pavle Balabanič, Miroslav Žaberl, 2002, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: prikriti preiskovalni ukrepi, zasebnost, kazensko pravo, kazenski postopek
Objavljeno v DKUM: 11.03.2024; Ogledov: 63; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (284,15 KB)

5.
Studia Iuridica Miscellanea MMXXI
2024

Opis: Monografija predstavlja kompilacijo znanstvenih del visokošolskih učiteljev, sodelavcev in doktorskih študentov s Pravne fakultete Univerze v Mariboru. Namen monografije je predstaviti tekočo znanstveno-raziskovalno dejasvnost in aktualne (delne ali končne) izsledke znanstveno-raziskovalne dejavnosti. Prispevki obravnavajo številna raznolika pravna področja, vsem pa je skupno, da nudijo izvirne zaključke, ki lahko pomembno botrujejo nadaljnjemu razvoju pravne doktrine v Sloveniji in širše.
Ključne besede: pravne študije, pravoznanstvo, pravna teorija, civilno pravo, pravo EU, procesno pravo, kazensko pravo, upravno pravo
Objavljeno v DKUM: 16.01.2024; Ogledov: 152; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (13,12 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Korupcijska kazniva dejanja : magistrsko delo
Laura Fedran, 2023, magistrsko delo

Opis: V slovenski kazenskopravni ureditvi pojem korupcije zajema deset korupcijskih kaznivih dejanj. Inkriminacije slednjih so v Kazenskem zakoniku sistematično umeščene v poglavja volilnih kaznivih dejanj, gospodarskih kaznivih dejanj in kaznivih dejanj zoper uradno dolžnost. Korupcijska kazniva dejanja praviloma potekajo med dvema osebama, ki se ne čutita žrtvi v kazenskopravnem pomenu besede in nista pripravljeni sodelovati z organi odkrivanja in pregona, saj je inkriminirano dejanje obeh udeležencev. Zaradi navedenega in dejstva, da obstaja med udeležencema najvišja stopnja diskretnosti, uvrščamo korupcijska kazniva dejanja med ena (naj)težje dokazljivih kaznivih dejanj. Že vse od leta 2012 Slovenija na Indeksu zaznave korupcije Transparency International ne beleži napredka. Celo več, Slovenija je v zadnjih desetih letih na Indeksu zaznave korupcije Transparency International nazadovala za skupno pet točk in tako na Indeksu zaznave korupcije Transparency International za leto 2022 dosegla svoj zgodovinsko najnižji rezultat, in sicer se je z oceno 56/100 uvrstila na 41. mesto. Ta podatek odraža počasen napredek z reformami in odsotnost ukrepov, s katerimi bi se že obstoječa pravila udejanjila v praksi. Slovenija bi lahko obstoječe zaskrbljujoče stanje korupcije izboljšala s prizadevanjem, da postane Komisija za preprečevanje korupcije bolj učinkovita, kar bi lahko dosegla na način, da bi s strani Komisije za preprečevanje korupcije ugotovljene kršitve integritete pridobile vse več potrditev s strani sodišč; z novelacijo oziroma prenovo Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, s katero bi se vpeljale primerne sankcije za potrjene kršitve, med drugim tudi integritete, in sankcije za neodzivnost na priporočila, izdana s strani Komisije za preprečevanje korupcije; s prenovo Resolucije o preprečevanju korupcije v Republiki Sloveniji, v okviru katere bi lahko vsakokratne predvolilne obljube politike preoblikovali v prakso; z uvedbo obrnjenega dokaznega bremena pri dokazovanju premoženjske koristi, čigar smisel je v tem, da osumljeni izgubi svoje premoženje, v kolikor ne more dokazati, da ga je pridobil zakonito in tako plačal vse obveznosti državi, ter s sprejemom presumpcije oziroma domneve, da premoženje osumljene osebe vselej izvira iz kaznivih dejanj, v kolikor ne ustreza njegovim legalnim dohodkom. Analiza ukrepov za preprečevanje korupcije je pokazala, da so pri preprečevanju pojava korupcije bolj učinkoviti preventivni ukrepi, ki za razliko od represivnih ukrepov v družbi ustvarjajo takšne razmere, v katerih se korupcija sploh ne more razviti, in na ta način vodijo do odprave celotnega pojava korupcije in ne zgolj do odprave posameznih posledic pojava korupcije, do katerih vodijo represivni ukrepi. Na področju preventivnega delovanja oziroma preventivnih ukrepov za preprečevanje korupcije ima ključno vlogo Konvencija Združenih narodov proti korupciji, ki podpisnicam nalaga vzpostavitev raznovrstnih preventivnih ukrepov. Sama narava korupcijskih kaznivih dejanj, ki vključuje izvršitev na štiri oči ter odsotnost neposrednih dokazov, pa omogoča, ob upoštevanju, da je predhodno odobrena s strani pravosodnih organov, tudi uporabo posebnih metod in sredstev oziroma represivnih ukrepov, in sicer prikritih preiskovalnih ukrepov skladno z določbo 150. člena Zakona o kazenskem postopku ter ukrepa navideznega odkupa, navideznega sprejemanja oziroma dajanja daril ali navideznega jemanja oziroma dajanja podkupnine skladno z določbo 155. člena Zakona o kazenskem postopku, pri čemer lahko slednji pod določenimi pogoji privede do t. i. policijske provokacije, ki je prepovedana. Analiza nabave zaščitne opreme, potrebne pri obvladovanju nalezljive bolezni covida-19, s strani Zavoda Republike Slovenije za blagovne rezerve, drugih subjektov javnega sektorja, izbranih občin in javnih zdravstvenih zavodov je pokazala, da so bila ugotovljena korupcijska tveganja v prav vseh fazah javnega naročanja.
Ključne besede: Kazensko pravo, kaznivo dejanje, korupcija, podkupovanje, Komisija za preprečevanje korupcije, Transparency International Slovenia, prikriti preiskovalni ukrepi, policijska provokacija, konfiskacija premoženjske koristi.
Objavljeno v DKUM: 17.10.2023; Ogledov: 317; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

7.
Primerjalna analiza kazenskih sankcij za izbrana gospodarska kazniva dejanja v sloveniji in treh tujih državah
Aljoša Rehar, 2023, magistrsko delo

Opis: Škodljivim ravnanjem je izpostavljena vsaka organizacijska struktura, prav tako pa gospodarski kriminal vpliva tudi na druge vidike družbe. Korupcija, goljufije, pranje denarja in financiranje terorizma so le nekatere izmed širokega spektra dejanj, ki jih uvrščamo med gospodarska kazniva dejanja. Čeprav tako javni kot zasebni sektor veliko vlagata v boj proti grožnjam gospodarskega kriminala, je spopadanje s to vrsto kriminalne dejavnosti še naprej ogromen izziv za celoten družbeni sistem kamor sodijo tako vlada, kot tudi organi pregona, regulatorji, podjetja, finančne institucije in drugi. Z magistrskim delom smo želeli pridobiti uvid in primerjati gospodarska kazniva dejanja domačega prostora z urejenostjo le-teh v Nemčiji in prav tako v državah z drugačnim pravnim sistemom, in sicer v Združenih državah Amerike in Novi Zelandiji. Osredotočili smo se predvsem na kazenske sankcije izbranih gospodarskih kaznivih dejanj, pri čemer smo želeli ugotoviti, ali so le-te v našem kazenskem pravu primerno postavljene in ali se razlikujejo v primerjavi z ostalimi preučevanimi državami. V uvodnem delu magistrskega dela smo na kratko opredelili temeljne pojme, vezane na predmet preučevanja, ter na splošno opredelili kazenske sankcije za kazniva dejanja. V naslednjem poglavju smo pregledali pravno ureditev gospodarskih kaznivih dejanj v vseh preučevanih državah, ki smo jih v nadaljevanju tudi inkriminirali ter navedli predpisane kazenske sankcije iz zakonikov posameznih držav. Kasneje smo navedli tudi nekaj podatkov o tem, kakšno (premoženjsko) škodo naredijo storilci z gospodarskimi kaznivimi dejanji v Sloveniji in ostalih državah, ter podali primere preteklih raziskovanj avtorjev glede sankcioniranja gospodarskih kaznivih dejanj. Vse skupaj smo v naslednjem poglavju med seboj tudi primerjali. Ugotovili smo, da se v državah s kontinentalnim pravnim redom, torej v Sloveniji in Nemčiji, gospodarski delikti sankcionirajo precej podobno, a različno, kot se ti sankcionirajo v sistemih z anglosaškim pravnim redom, torej v našem primeru v Združenih državah Amerike in na Novi Zelandiji. Največjo razliko smo opazili pri kazenskih sankcijah v Združenih državah Amerike, kjer imajo kazniva dejanja, predpisana precej višji maksimum zaporne kazni kot ostale države, pri nekaterih kaznivih dejanjih celo do 20 oz. 25 let, prav tako pa se pri večini gospodarskih kaznivih dejanj v Združenih državah Amerike predpisuje tudi denarna kazen. V zaključku magistrskega dela smo potrdili oziroma ovrgli hipoteze in kasneje podali nekaj naših opažanj in predlogov, s katerimi bi lahko izboljšali kazensko zakonodajo s področja gospodarske kriminalitete na slovenskem ozemlju.
Ključne besede: gospodarsko kaznivo dejanje, kazenske sankcije, gospodarsko kazensko pravo, gospodarska kriminaliteta, kazenski zakonik.
Objavljeno v DKUM: 25.05.2023; Ogledov: 477; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

8.
Koncept maksimalne določenosti in koncept supremacije teleološke interpretacije v praksi slovenskih sodišč : magistrsko delo
Maja Kokot, 2023, magistrsko delo

Opis: Prvi odstavek 28. člena Ustave Republike Slovenije določa, da ne sme biti nihče kaznovan za dejanje, za katero ni zakon določil, da je kaznivo, in ni zanj predpisal kazni, še preden je bilo dejanje storjeno. Skozi omenjeni člen se v kazenskem pravu zrcali načelo zakonitosti (»nullum crimen sine lege, nulla poena sine lege«), iz katerega izhaja splošno sprejeta zahteva, da mora biti kazensko pravo samo zakonsko pravo, saj dotična pravna panoga najhuje posega v temeljne pravice posameznikov in je zato pomembno, da jo ohranjamo znotraj ustavno začrtanih meja. Že v drugi polovici osemnajstega stoletja sta Beccaria in Montesquieu opozarjala na samovoljo sodnikov in zakonodaje ter iz tega razloga ravno kot prva oblikovala načelo zakonitosti. Nastanek predmetnega načela, njegova vsebina in poznejši razvoj kažejo, da se skozenj zagotavlja garantna funkcija v kazenskem pravu, saj je njegova poglavitna vsebina zaščita posameznika, ki je v konfliktu z državo, oziroma zagotovitev pravne varnosti le-temu pred samovoljnimi, nezakonitimi in čezmernimi posegi kazenskega represivnega aparata. V zvezi z zahtevo po zagotavljanju načela zakonitosti v kazenskem pravu je potrebno omeniti problematiko zelo raznolikih razlag kazenskopravnih določb slovenske teorije in sodne prakse, ki so neredko v nasprotju z načelom zakonitosti. Največje težave pri razlagi nastajajo pri zakonskih znakih, ki so pomensko bolj odprti, dvomljivi, nejasni in od sodnika zahtevajo vsebinsko vrednostno zapolnitev. Analiza judikature sicer ne ponuja nikakršne striktne metodologije sodišč pri odločanju, pokaže pa, da je podlaga nezakonitih odločitev sodišč, največkrat argument sistematične metode razlage kazenskopravnih določb ter, po nekakšnem notranjem občutku za pravičnost razlagalca, iskanje takšne razlage posamezne določbe, da bo temeljna dobrina karseda zavarovana. Povedano predstavlja hudo napako in pomanjkljivost našega pravnega sistema, saj so s tem ogrožena številna načela pravne države, na primer: načelo enakosti pred zakonom, načelo delitve oblasti, pravna varnost ipd. Zaradi težnje po enakem varstvu pravic in poenotenju sodne prakse sta se v teoriji pojavila dva teoretično-filozofska pogleda na načelo zakonitosti - koncept maksimalne določenosti in koncept supremacije teleološke interpretacije, ki ponujata odgovor na vprašanje, koliko svobode ima sodnik pri razlagi zakonskih določb KZ-1 in kako lahko le-te razlaga, da pri tem ne krši načela zakonitosti. Pri določbah splošnega dela KZ-1, ki navajajo splošne institute ter jih podrobneje razvijata kazenskopravna teorija in praksa, se zdi smiselno uporabiti koncept supremacije teleološke interpretacije, pri razlagi določb posebnega dela KZ-1 pa se zdi pravilneje, zaradi načela »lex certa«, ki je tukaj bistveno bolj stogo uveljavljeno, dati prednost konceptu maksimalne določenosti. Magistrsko delo odraža trenutno, kaotično stanje slovenske kazenskopravne teorije in sodne prakse z vidika načela zakonitosti ter pokaže očitno ignoriranje in nezavedanje razlagalcev, da razlaga zakona ne sme nikoli biti korektura zakona.
Ključne besede: načelo zakonitosti, kazenskopravna norma, določenost zakona, prepoved retroaktivnosti, analogija, teleološka razlaga, jezikovna razlaga, kazensko materialno pravo, zakonski znaki kaznivega dejanja, jasnost zakonskega zapisa
Objavljeno v DKUM: 24.04.2023; Ogledov: 572; Prenosov: 97
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

9.
Kriminalistični vidiki odkrivanja in dokazovanja prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Jože Klobasa, 2023, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so predstavljeni postopki kriminalistične policije, ki se nanašajo na obravnavo suma kaznivih dejanj, povezanih z nedovoljenim prehajanjem meje ali ozemlja države Republike Slovenije. S pomočjo statističnih kazalcev je prikazan porast zaznanih ilegalnih migracij v obdobju od leta 2016 do leta 2019 na slovensko-hrvaški meji in porast zaznanih kaznivih dejanj na področju tihotapstva ljudi v tem obdobju. Opisana je sprememba kazenske zakonodaje na tem področju, ko je želel zakonodajalec z višanjem zapornih kazni ustaviti trend naraščanja tovrstnih kaznivih dejanj. Za bolj plastično predstavo je podan opis izmišljenega primera, ko policisti med opravljanjem nalog javne varnosti ob državni meji z Republiko Hrvaško zaznajo sum kaznivega dejanja prepovedanega prehajanje meje ali ozemlja države. Za zaznano kaznivo dejanje je opisan predkazenski postopek, omejitve in težave preiskovalcev ter sodelovanje z okrožnim državnim tožilstvom. Opravljen je bil intervju z višjim državnim tožilcem, ki je opisal izzive tožilstva pri dokazovanja tega kaznivega dejanja na sodišču. Ocena tožilstva je, da je sodelovanje tožilstva in policije na tem področju dobro in da ni potrebe po spremembi veljavne zakonodaje. Po naši oceni ima večina obravnavanih kaznivih dejanj iz področja prepovedanega prehajanje meje ali ozemlja države značilnosti, ki jih uvrščajo med organizirano mednarodno kriminaliteto. Zato je pri preiskavi tovrstnih kaznivih dejanj še toliko bolj pomembno usklajeno mednarodno policijsko sodelovanje.
Ključne besede: kriminalistika, kriminalistična policija, organizirani kriminal, kazensko pravo, tihotapljenje ljudi, migracije, prehod meje, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 01.03.2023; Ogledov: 603; Prenosov: 134
.pdf Celotno besedilo (772,92 KB)

10.
Primerjava silobrana v Republiki Sloveniji in ZDA, z analizo primera Rittenhouse : magistrsko delo
Jan Bračič, 2022, magistrsko delo

Opis: Silobran je v Republiki Sloveniji opredeljen v 2. odstavku 22. členu KZ-1 kot obramba, ki je nujno potrebna, da storilec odvrne od sebe ali koga drugega istočasen protipraven napad. Dejanje, ki je storjeno v silobranu, ni protipravno. Protipravnost je zraven ravnanja, izpolnjenosti biti inkriminacije in krivde, eden izmed elementov splošnega pojma kaznivega dejanja. Storilec bo odgovarjal za konkretno kaznivo dejanje, če so podani vsi štirje oz. trije elementi (nekateri pojmujejo ravnanje in izpolnjenosti biti inkriminacije, kot en element) kaznivega dejanja. Na čisto osnovnem nivoju je protipravno tisto dejanje, ki je v nasprotju s pravom. Protipravnost je pomembna, ker kaže na določenost kaznivega dejanja v zakonu, to dejanje pa mora biti v nasprotju s temeljnimi družbenimi vrednotami. Temeljna instituta, ki izključujeta protipravnost sta silobran in upravičljiva skrajna sila. Ravnanje storilca lahko podredimo pravilom silobrana, v kolikor sta izpolnjena elementa obrambe in napada. Napad je človekovo voljno ravnanje, mora biti protipraven ter resničen. Napad mora biti istočasen z obrambo. Le-ta pomeni odziv, s katerim želi branitelj odvrniti ali preprečiti protipraven napad. Obramba pa mora biti v smislu silobrana, neizogibno potrebna in sorazmerna z napadom. V Republiki Sloveniji je s silobranom možno zaščititi katerokoli pravno dobrino, tudi dobrino nižjega ranga (npr. čast). Prav tako, je dopustno s silobranom zaščititi dobrine tretjih oseb. Prekoračeni silobran je urejen v 3. odstavku 22. člena, ki določa, da se sme storilca, ki je prekoračil meje silobrana, kaznovati mileje ali se mu kazen odpusti, če je prekoračil silobran zaradi močne razdraženosti ali prestrašenosti. Za razliko od silobrana, prekoračeni silobran ne izključuje protipravnosti. Institut silobrana oz. »Self-defense« je v ZDA na splošni ravni urejen v Model Penal Code. MPC sicer ni zavezujoč akt, vendar predstavlja dober pravni okvir kazenskopravne zakonodaje na podlagi katere zvezne države ZDA snujejo svoje kazenske zakonike. Ureditev silobrana v ZDA je dokaj podobna slovenski ureditvi, vendar je moč opaziti določene razlike. Te se kažejo predvsem pri standardu razumnega prepričanja branitelja, da mu grozi napad ter v zahtevi po umiku. V Sloveniji se zahteva, da je napad objektivno resničen in zgolj subjektivno prepričanje branitelja, da se je napad odvijal ne zadostuje. Med tem, pa je pri sklicevanju na silobran v ZDA, dovolj razumno prepričanje posameznika, da mu grozi napad. Prav tako, se v Republiki Sloveniji od napadenega praviloma ne zahteva, da pred napadom zbeži, kar ne velja za zvezne države ZDA, ki so pristašinje doktrine »Duty to retreat«. V zadevi Rittenhouse, je bil Kyle Rittenhouse uspešen pri sklicevanju na silobran. Porota ga je spoznala za nedolžnega umora Josepha Rosenbauma ter Anthonya Huberja, in poskusa umora Gaiga Grosskreutza. Menimo, da odločitev porote temelji predvsem na ugotovitvi, da je Rittenhouse s smrtonosno silo deloval, saj bil razumno prepričan, da je taka sila potrebna, da prepreči svojo smrt ali hudo telesno poškodbo.
Ključne besede: Kazensko pravo, kaznivo dejanje, protipravnost, silobran, Duty to retreat doktrina, Stand your ground doktrina, Rittenhouse.
Objavljeno v DKUM: 17.10.2022; Ogledov: 409; Prenosov: 116
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici