| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Možnosti delovanja detektivov na področju bagatelne kriminalitete
Benjamin Kocbek, 2021, diplomsko delo

Opis: V zaključnem delu so bile raziskane možnosti delovanja zasebnih detektivov na področju bagatelne kriminalitete. Tema naloge ima dva ključna elementa, in sicer zasebni detektivi, ki v Sloveniji delujejo kot gospodarska dejavnost v zasebnem sektorju in bagatelna kriminaliteta, s katero označujemo lažja kazniva dejanja. Med samo izdelavo naloge so bile z viri in raziskovalnim delom raziskane možnosti povezave med tema dvema elementoma. V Sloveniji bagatelno kriminaliteto odkriva, preprečuje in preiskuje policija. Ta zbere dokazno gradivo in vse, kar bi lahko pomagalo državnim tožilcem pri pregonu tovrstnih kaznivih dejanj. Policija pa mora za večjo učinkovitost pri odkrivanju kriminalitete sodelovati z zasebno varnostnimi službami in zasebnimi detektivi, ki v sklopu svojega dela večkrat zasledijo kaznivo dejanje, o katerem morajo poročati policiji.
Ključne besede: diplomske naloge, bagatelna kriminaliteta, zasebni detektivi, detektivska dejavnost, kazenski pregon
Objavljeno: 04.05.2021; Ogledov: 62; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (735,92 KB)

2.
Kazenski pregon storilcev ekološke kriminalitete v Republiki Sloveniji : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Nina Gorše, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava kazenski pregon storilcev ekološke kriminalitete v Republiki Sloveniji. S soočanjem z novimi, pogostejšimi in nevarnejšimi kaznivimi dejanji zoper okolje, prostor in naravne dobrine se potreba po učinkovitejšem in doslednejšem kazenskem pregonu veča. Zanimalo nas je kakšno je stanje na tem področju v Sloveniji. Za potrebe pisanja diplomske naloge smo analizirali sekundarne vire (knjige, članke in zakone), ki govorijo o kazenskem pregonu in njegovih udeležencih. Potrebne podatke o zaznanih, preiskanih kaznivih dejanjih ter o načinu končanja kazenskega postopka, smo pridobili na statističnem uradu RS, v letnih poročilih Vrhovnega državnega tožilstva, ter v poročilih slovenske policije o kriminaliteti. Pri analiziranju zbranih podatkov smo se osredotočili na obdobje od leta 2005 do 2012. Čeprav smo ugotovili, da je stanje na področju kazenskega pregona storilcev ekološke kriminalitete v Republiki Sloveniji boljše kot smo si predstavljali, pa so nekatere spremembe le potrebne. Ena izmed teh je večja ozaveščenost ljudi o nevarnosti tovrsnih kaznivih dejanj ter vzpodbujanje k prijavljanju kakršnih koli sprememb v okolju. Tako bo večja verjetnost, da bodo kazniva dejanja pravočasno odkrita, sledovi in storilci hitreje najdeni ter tako kazenski pregon uspešnejši.
Ključne besede: ekološka kriminaliteta, storilci, preiskovanje, kazenski pregon, Slovenija, diplomske naloge
Objavljeno: 03.11.2014; Ogledov: 1137; Prenosov: 137
.pdf Celotno besedilo (419,52 KB)

3.
KIBERNETSKI KRIMINAL
Nuša Trstenjak, 2012, diplomsko delo

Opis: Razvoj informatike in informacijsko-komunikacijskih tehnologij je pripeljal do vsakodnevne uporabe kibernetskega prostora in kritične odvisnosti sodobnega človeka od omenjenih tehnologij ter vsebin, ki so največkrat dostopne ves čas. Ker se je veliko dejavnosti preneslo iz resničnega sveta v kibernetski prostor, se je temu prilagodila tudi kriminaliteta. Njeni prvi začetki so bili poizkusi posameznikov dokazati, da je vdor v sodobne informacijske sisteme mogoč; z razvojem sistemov in tehnologij ter omenjeno selitvijo dejavnosti, pa so kibernetski prostor hitro odkrile tudi kriminalne skupine. Te so ponujene možnosti najprej uporabljale zgolj za medsebojno komunikacijo, kasneje pa so začele izvajati kazniva dejanja tudi v kibernetskem prostoru. Nadaljnji razvoj je pokazal, da je kibernetski prostor odlično mesto za prenos drugih dejavnosti iz resničnega sveta in da je tu izvajanje določenih vrst kriminalitete celo enostavnejše. Zagotovljena je večja anonimnost, kazniva dejanja se težje odkrivajo in preganjajo. Vzrok tega so globalna naravnanost kibernetskega prostora, nedorečenost pravnih norm in možnost prenosa nelegalnih dejavnosti v dele sveta, kjer so te dovoljene ali pa se storilci tam preprosto ne preganjajo. V diplomski nalogi sem s pomočjo opisne in primerjalne metode razložila problematiko definiranja kibernetske kriminalitete, najpogostejše zlorabe, ki se dogajajo na internetu ter opisala storilce teh zlorab – hekerje. Nadalje sem na kratko razložila pravne vire, ki obravnavajo kibernetsko kriminaliteto, predstavila pojavne oblike kibernetskega kriminala po slovenski kazenski zakonodaji in na koncu predstavila digitalne dokaze, ki so ključnega pomena za kazenski pregon kibernetskega kaznivega dejanja.
Ključne besede: informacijsko-komunikacijska tehnologija, kibernetski prostor, kibernetska kriminaliteta, hekerji, kazenski pregon
Objavljeno: 17.12.2012; Ogledov: 3659; Prenosov: 619
.pdf Celotno besedilo (515,00 KB)

4.
DAVČNI VRTILJAK
Sandi Vidovič, 2010, diplomsko delo

Opis: Davčna prevara, znana kot »missing trader«, je sistemsko organizirana utaja davkov. Že od leta 1992 so transakcije med državami EU obdavčene z 0 % stopnjo davka na dodano vrednost. Sistemsko organizirana prevara izkorišča sistem obdavčitve z davkom na dodano vrednost, kjer prihaja do ponavljajočih se nakupov in prodaj med poslovnimi subjekti. Tako prihaja do nezakonitega uveljavljanja odbitka vstopnega davka na dodano vrednost oziroma do neupravičenega zahtevka za vračilo davka na dodano vrednost, ki s strani »missing trader«družbe ni bil plačan.
Ključne besede: Ključne besede: gospodarski kriminal, davčni vrtiljak, »missing trader«, finančna kriminaliteta, davčne utaje, Kazenski zakonik (KZ-1), Uredba Komisije ES 1925/2004, Direktiva Sveta 2006/112/ES, Sodba Sodišča EU C-439/04 in C-440/04, odkrivanje in pregon, statistika davčnih zatajitev.
Objavljeno: 03.02.2011; Ogledov: 3501; Prenosov: 552
.pdf Celotno besedilo (7,75 MB)

5.
KAZENSKOPRAVNA PROBLEMATIKA DAVČNEGA VRTILJAKA
Simon Križnik, 2009, diplomsko delo

Opis: Davčni vrtiljak je najbolj znana sistemska utaja davka na dodano vrednost (dalje DDV), z načinom pogostih nakupov in prodaj med sodelujočimi davčni zavezanci, ki so lahko resnični ali fiktivni, en udeleženec pa se nahaja v drugi državi Skupnosti. Utaja DDV tipa vrtiljak deluje na principu zahtevkov vračila DDV, ki v verigi dobav nikoli ni bil vplačan. Je resen problem vseh držav članic EU, ki je nastal z uvedbo sistema prostega pretoka blaga, storitev, ljudi in kapitala znotraj skupnostnega evropskega trga. Davčni vrtiljaki bodo obstajali tako dolgo, dokler ne bo sistematičnih sprememb zakonodaje pri ustanavljanju gospodarskih družb tipa »missing trader« in učinkovitih davčnih organov, organov pregona in eksplicitnih obsodilnih sodb zoper organizatorje davčnih vrtiljakov. Kazensko pravo ne more biti edino sredstvo v boju zoper tovrstno gospodarsko kriminaliteto. Preseganje stanja neučinkovitosti na tem področju je v državi, ki se neuspešno spopada z gospodarskim kriminalom, dolgoročno možno ob združitvi moči strok gospodarskega prava, kazenskega prava, kriminalistike, kazenskega procesnega prava in nujnega dviga zavesti oziroma gospodarske kulture.
Ključne besede: davčni vrtiljak, »missing trader«, gospodarska kriminaliteta, finančna kriminaliteta, davčna zatajitev, Kazenski zakonik (KZ-1), Uredba komisije ES 1925/2004, Direktiva Sveta 2006/112/ES, Sodba Sodišča ES C-439/04 in C-440/04, odkrivanje in pregon, statistika davčnih zatajitev, ukrepi za izboljšanje.
Objavljeno: 14.12.2009; Ogledov: 2678; Prenosov: 415
.pdf Celotno besedilo (615,28 KB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici