1. |
2. Primerjalna analiza kazenskih sankcij za izbrana gospodarska kazniva dejanja v sloveniji in treh tujih državahAljoša Rehar, 2023, magistrsko delo Opis: Škodljivim ravnanjem je izpostavljena vsaka organizacijska struktura, prav tako pa gospodarski kriminal vpliva tudi na druge vidike družbe. Korupcija, goljufije, pranje denarja in financiranje terorizma so le nekatere izmed širokega spektra dejanj, ki jih uvrščamo med gospodarska kazniva dejanja. Čeprav tako javni kot zasebni sektor veliko vlagata v boj proti grožnjam gospodarskega kriminala, je spopadanje s to vrsto kriminalne dejavnosti še naprej ogromen izziv za celoten družbeni sistem kamor sodijo tako vlada, kot tudi organi pregona, regulatorji, podjetja, finančne institucije in drugi.
Z magistrskim delom smo želeli pridobiti uvid in primerjati gospodarska kazniva dejanja domačega prostora z urejenostjo le-teh v Nemčiji in prav tako v državah z drugačnim pravnim sistemom, in sicer v Združenih državah Amerike in Novi Zelandiji. Osredotočili smo se predvsem na kazenske sankcije izbranih gospodarskih kaznivih dejanj, pri čemer smo želeli ugotoviti, ali so le-te v našem kazenskem pravu primerno postavljene in ali se razlikujejo v primerjavi z ostalimi preučevanimi državami.
V uvodnem delu magistrskega dela smo na kratko opredelili temeljne pojme, vezane na predmet preučevanja, ter na splošno opredelili kazenske sankcije za kazniva dejanja. V naslednjem poglavju smo pregledali pravno ureditev gospodarskih kaznivih dejanj v vseh preučevanih državah, ki smo jih v nadaljevanju tudi inkriminirali ter navedli predpisane kazenske sankcije iz zakonikov posameznih držav. Kasneje smo navedli tudi nekaj podatkov o tem, kakšno (premoženjsko) škodo naredijo storilci z gospodarskimi kaznivimi dejanji v Sloveniji in ostalih državah, ter podali primere preteklih raziskovanj avtorjev glede sankcioniranja gospodarskih kaznivih dejanj. Vse skupaj smo v naslednjem poglavju med seboj tudi primerjali. Ugotovili smo, da se v državah s kontinentalnim pravnim redom, torej v Sloveniji in Nemčiji, gospodarski delikti sankcionirajo precej podobno, a različno, kot se ti sankcionirajo v sistemih z anglosaškim pravnim redom, torej v našem primeru v Združenih državah Amerike in na Novi Zelandiji. Največjo razliko smo opazili pri kazenskih sankcijah v Združenih državah Amerike, kjer imajo kazniva dejanja, predpisana precej višji maksimum zaporne kazni kot ostale države, pri nekaterih kaznivih dejanjih celo do 20 oz. 25 let, prav tako pa se pri večini gospodarskih kaznivih dejanj v Združenih državah Amerike predpisuje tudi denarna kazen. V zaključku magistrskega dela smo potrdili oziroma ovrgli hipoteze in kasneje podali nekaj naših opažanj in predlogov, s katerimi bi lahko izboljšali kazensko zakonodajo s področja gospodarske kriminalitete na slovenskem ozemlju.
Ključne besede: gospodarsko kaznivo dejanje, kazenske sankcije, gospodarsko kazensko pravo, gospodarska kriminaliteta, kazenski zakonik.
Objavljeno v DKUM: 25.05.2023; Ogledov: 629; Prenosov: 73
 Celotno besedilo (1,22 MB) |
3. |
4. |
5. |
6. Kriminološki in pravni vidiki možnosti za javno-zasebno partnerstvo na področju izvrševanja kazni zapora v SlovenijiBojan Tičar, Gorazd Meško, 2014, izvirni znanstveni članek Opis: Namen prispevka:
Namen prispevka je pregled kriminoloških in pravnih vidikov vzpostavitve javno-zasebnega partnerstva na področju izvrševanja kazenskih sankcij.
Metode:
Raziskovalni pristop oziroma metode v prispevku so kombinacija pravnih metod jezikovne in teleološke razlage veljavne ureditve RS in EU v kombinaciji s pregledom kriminološko-penoloških del ter analizo in sintezo, ki je podana v razpravi na koncu prispevka. Pregled je narejen na podlagi komparativne analize penoloških študij o učinkih javno-zasebnega partnerstva glede izvrševanja kazni zapora in kvalitativne-pravne analize »de lege lata« slovenske zakonodaje, ki ureja javno-zasebno partnerstvo.
Ugotovitve:
Javno-zasebno partnerstvo pomeni, da država ali lokalna skupnost sklene dolgoročno pogodbo za zagotavljanje blaga in storitev z zasebnim partnerjem, zasebni partner pa je odgovoren za izgradnjo, upravljanje in vzdrževanje infrastrukture, ki je za to potrebna. Javno-zasebno partnerstvo pri upravljanju zaporov v drugih državah s temi izkušnjami ne pomeni ravno poslabšanja zadev s kriminološkega in penološkega vidika, saj so rezultati študij na področju zasebnih zaporov različni. V Sloveniji je pravno okolje primerno za testno vzpostavitev javno-zasebnega instituta v praksi, vendar bo uspešnost tega pristopa razvidna šele v prihodnje, po pridobljenih prvih izkušnjah.
Izvirnost/pomembnost prispevka:
Članek s kombinacijo pravne, penološke in kriminološke analize in sinteze prispeva k prihodnjim razmišljanjem o možnostih reševanja problema prezasedenosti zaporov v Republiki Sloveniji. V članku je razdelana ena od možnih alternativ, to je vzpostavitev javno-zasebnega zapora. V primerjalnem pregledu so prikazane nekatere izkušnje v drugih državah in nekatere misli teoretikov s tega področja. Morda bo članek koristen v nadaljnjem razmišljanju o alternativnih rešitvah sedanje prezasedenosti zaporov v Sloveniji.
Ključne besede: javno-zasebno partnerstvo, zapori, zasebno zapori, kazenske sankcije, pravna ureditev, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 29.04.2020; Ogledov: 913; Prenosov: 48
Celotno besedilo (359,49 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. Zbornik povzetkov, 18. slovenski dnevi varstvoslovja, Maribor, 7. in 8. junij 20172017, druge monografije in druga zaključena dela Opis: 18. dnevov varstvoslovja, nacionalne konference s področja varnosti, se letos udeležuje prek 200 znanstvenikov in strokovnjakov iz državnih institucij, gospodarstva, lokalnih skupnosti in civilne družbe. Na konferenci s prispevki sodeluje več kot sto govorcev. V zborniku so zbrani napovedniki osmih okroglih miz, povzetki prispevkov v enajstih tematskih sekcijah in predstavitve posterjev študentov doktorskega študija na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru. Prispevki odpirajo obsežen nabor vprašanj nacionalnovarnostnega sistema, kazenskega pravosodja in drugih področij varstvoslovnega raziskovanja. V program in zbornik 18. dnevov varstvoslovja smo poleg tradicionalnih vsebinskih sklopov uvrstili nekatere teme, ki so se v zadnjem obdobju pokazale kot posebej aktualne: vzroki, posledice in pristopi k reševanju migracijske problematike, odprta vprašanja sodelovanja Republike Slovenije v mednarodnih mirovnih operacijah, dileme in izzivi pri vzpostavljanju službe za probacijo ter aktualna vprašanja in izzivi policijskega dela v skupnosti, kriminalističnoobveščevalne dejavnosti, zasebnega varovanja in detektivske dejavnosti.
Ključne besede: policija, kriminalistika, varstvoslovje, migracije, detektivi, kazenske sankcije, zborniki, Dnevi varstvoslovja, varnost, mirovne operacije, detektivska dejavnost, policijska dejavnost, zasebno varovanje, kazensko pravosodje, kriminologija, informacijska varnost
Objavljeno v DKUM: 13.06.2017; Ogledov: 1652; Prenosov: 139
 Povezava na datoteko |
8. Problematika alternativnih kazenskih sankcij: primerjalnopravni vidikSara Kalem, 2016, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu se avtorica ukvarja z ureditvijo alternativnih kazenskih sankcij v slovenskem pravnem redu in izbranih državah Evrope in Latinske Amerike. V začetnih poglavjih se bralec najprej seznani s temeljnimi pojmi, povezanimi s kazenskimi sankcijami, značilnostmi kazenskih sankcij in namenom kaznovanja. Sledi obravnava mednarodnih pravnih dokumentov, ki urejajo alternativne kazenske sankcije in so državam lahko v pomoč pri regulaciji alternativnih sankcij, saj služijo kot minimalni standardi in smernice, ki naj bi bile spoštovane pri izvrševanju kazenskih sankcij. Nato sledi prikaz ureditve alternativnih kazenskih sankcij v Sloveniji, vključno s težavami, s katerimi se pri delu srečujejo sodišča in so posledica neusklajene in pomanjkljive zakonske ureditve. Ker se v teoriji učinkovitost kazenskih sankcij pogosto prikazuje s stopnjo povratka, je raziskana tudi povezava med povratkom in alternativnimi sankcijami v primerjavi s kaznijo zapora. Sledi obravnava sistemov elektronskega nadzora kot alternative, ki se je razvila v Združenih državah Amerike in kmalu razširila tudi v Evropo. Tako so predstavljeni primeri držav, ki se v literaturi pogosto poudarjajo kot zgledni primeri učinkovite uporabe elektronskega nadzora, in sicer Danska, Norveška in Švedska, ter izpostavljene dileme, ki se običajno povezujejo z elektronskim nadzorom. Poleg tega je proučeno vprašanje morebitne uvedbe elektronskega nadzora v slovenski sistem kazenskega prava. Nenazadnje sledi še obravnava ureditve alternativnih sankcij v Belgiji, Češki republiki, Franciji, Republiki Hrvaški, Mehiki in Braziliji. V zaključnem delu sledi razprava o začetnih postavljenih hipotezah in drugih sklepnih mislih.
Ključne besede: alternativne kazenske sankcije, alternativni način izvršitve kazni zapora, delo v splošno korist, hišni zapor, zapor ob koncu tedna, elektronski nadzor, primerjalno pravo, dileme v praksi.
Objavljeno v DKUM: 08.03.2017; Ogledov: 2330; Prenosov: 402
Celotno besedilo (1,40 MB) |
9. Razlika med mladoletniškim zaporom in zaporom za odrasle v Sloveniji : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko deloMaruša Savšek, 2016, diplomsko delo Opis: Ko govorimo o zaporu, se moramo vprašati, kako poteka življenje brez svobode, brez določenih pravic, spanje na trdi postelji, občutek nemoči, kako je biti vsak dan zaprt v enakem prostoru, ko ti drugi ukazujejo, kaj in kako moraš delati, ipd. Ravno zaradi tega sem se odločila, da bom v svoji diplomski nalogi pisala o zaporni kazni. Posvetila sem se mladoletniškemu zaporu in njegovi primerjavi z zaporom za odrasle. Osredotočila sem se na sodelovanje mladoletniškega zapora Celje in zapora za odrasle na Dobu. V obeh zaporih sem izvedla intervju, pri katerem sem ugotovila, da se razlike med njima kažejo tudi v praksi, predvsem pa pri obravnavanju mladoletnih storilcev kaznivih dejanj. Življenje za rešetkami je tako psihično in fizično izredno naporno, še posebej za mladoletnike.
Skozi pisanje diplomske naloge sem ugotovila, da so mladoletniki manj odgovorni, da so še v razvoju, da jih moramo obravnavati vzgojno, torej s čim več prizanesljivosti. Ravnati je potrebno bolj individualizirano, z namenom pomoči, usmerjanjem in spodbujanjem. Mladoletniki so deležni drugačnega obravnavanja kot odrasli storilci, kot tudi so zanje predpisane posebne kazenske sankcije. Mladoletniku se izrekajo predvsem vzgojni ukrepi, le redko jih doleti kazen. Namen vzgojnih ukrepov je, da se prek varstva, pomoči in nadzora zagotovi vzgoja, prevzgoja in pravilni razvoj.
Ključne besede: kazenske sankcije, zapori, zaporniki, mladoletniki, mladoletniški zapor, polnoletni storilci, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 21.12.2016; Ogledov: 1760; Prenosov: 580
Celotno besedilo (733,26 KB) |
10. Preklic pogojne obsodbe : specialistično delo podiplomskega študija kriminalistično preiskovanjeMajda Medved, 2016, specialistično delo Opis: Specialistična naloga se dotakne bistva aktualne kazenskopravne tematike. Obravnava institut pogojne sankcije – tj. eno izmed sodobnih vrst kazenskih sankcij, ki obsega pogojno obsodbo in njeno obogateno različico pogojno obsodbo z varstvenim nadzorstvom, institut preklica pogojne obsodbe, hkrati pa tudi institut probacijske službe in pomen probacijske dejavnosti.
Predmetna specialistična naloga se ukvarja s tezo, da je kaznovalna politika naših sodišč preveč naklonjena izrekanju pogojnih obsodb. Da je temu tako potrjujejo statistični podatki, ki nazorno izkazujejo velik delež pogojnih obsodb v strukturi vseh kazenskih sankcij. Slednje je v očeh splošne javnosti še posebej problematično, saj tozadevnim kazenskim sankcijam ne zaupajo in jih razumejo kot nekaznovanost. Po drugi strani pa ni bilo mogoče spregledati povsem drugačne slike, ki se riše pri oplemeniteni različici osnovne pogojne obsodbe – tj. pogojni obsodbi z varstvenim nadzorstvom. Statistični podatki več kot očitno kažejo, da je pogojna obsodba z varstvenim nadzorstvom, postavljena na stranski tir. Pričujoč prispevek poskuša najti razloge za opisano stanje.
Poseben del razprave je med drugim namenjen institutu preklica pogojne obsodbe s pomočjo katerega je mogoče deloma preveriti učinkovitost in upravičenost izrečenih pogojnih sankcij. Ob razpravi smo trčili na problem dostopa do podatkov o preklicih pogojnih sankcijah, saj Vrhovno sodišče RS ne razpolaga z vnaprej pripravljenimi standardiziranimi statističnimi podatki. Vsled tega smo se bili primorani posluževati tudi povezanih informacij in analogije.
Nekaj prostora razprava namenja tudi institutu probacijske službe, ki se nam obeta v bližnji prihodnosti in bi utegnila izboljšati prakso pri izrekanju in izvrševanju pogojnih sankcij. Namreč pomanjkljivosti, ki se tičejo izvedbene ravni varstvenega nadzorstva, kličejo po potrebnih spremembah.
Ključne besede: kazenske sankcije, pogojna obsodba, varstveno nadzorstvo, preklic, probacija, specialistične naloge
Objavljeno v DKUM: 12.12.2016; Ogledov: 2571; Prenosov: 188
Celotno besedilo (1,02 MB) |
