| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 42
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
Pravna odgovornost prostovoljca za ravnanje otrok na letovanjih
Manca Raušl Kodrič, 2021, magistrsko delo

Opis: Prostovoljske organizacije, ki organizirajo letovanja mladoletnih otrok so velikokrat postavljena pred vprašanje pravne odgovornosti za nastalo škodo ali nastanek prepovedane posledice oziroma povzročitve nevarnosti. Na letovanjih mladoletnike spremljajo prostovoljci, ki niso strokovnjaki s področja vzgoje in izobraževanja. Odgovornost prostovoljcev na letovanjih bo primerjana z odgovornostjo strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju, ki pa veljajo za strokovnjake na svojem delovnem področju. V primeru nastanka škode na letovanjih se postavlja vprašanje odškodninske odgovornosti za nastalo škodo in vprašanje kdo od udeležencev za to škodo odgovarja. Lahko je to organizacija, lahko je prostovoljec, uporabnik prostovoljnega dela, lahko pa tudi njegovi starši oziroma skrbniki. V nekaterih primerih pa je lahko škoda tudi posledica golega naključja. Enako se v primeru škodnega dogodka do katerega pride med šolo v naravi ali strokovno ekskurzijo se prav tako postavlja vprašanje odgovorne osebe, ki za to škodo odgovarja. To je lahko šola, strokovni delavec, učenec ali njegovi starši in skrbniki v primeru posebne odgovornosti. Tudi tukaj lahko gre za naključje. Odškodninska odgovornost strokovnih delavcev in prostovoljcev bo primerjana na podlagi instituta skrbnosti po katerem se presoja skrbno ravnanje posameznikov. V primeru povzročitve nevarnosti ali nastanka prepovedane posledice, ki izpolnjuje elemente kaznivega dejanja se tako v šolskem prostoru kot na letovanjih, prav tako postavlja vprašanje kdo je storilec kaznivega dejanja. Ker predmetno delo obravnava mladoletne osebe, ni nujno da so kot storilci za kaznivo dejanje odgovorni sami, odgovornost je lahko namreč tudi na njihovih odraslih spremljevalcih ali starših.
Ključne besede: prostovoljec, vzgojitelj, strokovni delavec, mladoletnik, kazenska odgovornost, garantna dolžnost, odškodninska odgovornost, standard skrbnosti.
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 38; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

2.
Kazenskopravne dileme samovozečih vozil
Laura Aleš, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo pisali o zapletenem vprašanju, kdo nosi kazensko odgovornost v primeru, da je v prometno nesrečo udeleženo samovozeče vozilo. Najprej smo analizirali kaj umetna inteligenca sploh je in nadaljevali z uporabo umetne inteligence v pravu in v samovozečih vozilih. Vsekakor bodo samovozeča vozila prinesla tako veliko prednosti kot tudi nekaj slabosti. Zagotovo bodo največje prednosti to, da samovozeče vozilo nikoli ne bo vozilo pod vplivom alkohola, drog, zdravil, nikoli ne bo utrujeno kot tudi ne zaspano za volanom. Mobilnost bomo lahko omogočili starostnikom, slepim, opitim, bolnim in otrokom. Dejstvo je, da ljudje povzročimo največ prometnih nesreč na cestah. Vsekakor pa ne smemo prezreti tudi to, da ima lahko vsak računalniški sistem napake, zato se bodo nesreče, kljub samovozečim vozilom še vedno zgodile. V slovenski kazenskopravni zakonodaji je lahko le človek storilec kaznivega dejanja. Izjema od tega pravila pa je, da lahko kazensko odgovarja tudi pravna oseba. Z natančno analizo smo analizirali, da po današnji kazenskopravni zakonodaji, umetne entitete kot sta umetna inteligenca in samovozeča vozila, ne morejo biti storilci kaznivega dejanja. Volja in zavedanje sta pomembna člena, da lahko osebi naložimo kazensko odgovornost. Menimo, da umetna inteligenca na trenutni stopnji še nima v oblasti svojih gibov, vedenja in ravnanj. Kazensko pravo ima ukoreninjen sistem kazenske odgovornosti in kdo je lahko storilec kaznivega dejanja. Storilec kaznivega dejanja mora tudi razumeti koncept družbenih pravil in odgovornosti. Slovensko kazensko pravo tudi nima ustreznih sankcij po katerih bi lahko robotom naložila kazenskopravno sankcijo. Roboti na trenutni stopnji zagotovo ne bi razumeli generalne in specialne prevencije. Dandanes lahko na slovenskih cestah že zasledimo 2. in 3. stopnje avtonomnih vozil. Zelo pomembno je, da se vozniki teh avtomobilov zavedajo, da so v primeru prometne nesreče še vedno oni kazensko odgovorni. Zato je zelo pomembno, da pozorno spremljajo vožnjo in prevzamejo nadzor nad vozilom. V prihodnosti se bodo zagotovo tudi na slovenskih cestah pojavila samovozeča vozila 5. stopnje, ki bodo vozila popolnoma neodvisno od človeka. Na tej stopnji je zaželeno, da prevzame proizvajalec avtomobila kazensko odgovornost v primeru prometnih nesreč.
Ključne besede: umetna inteligenca, umetna inteligenca in pravo, samovozeča vozila, kazenska odgovornost samovozečih vozil, vprašanje voljnosti umetne inteligence, kibernetski kriminal, hekerstvo
Objavljeno: 21.10.2020; Ogledov: 563; Prenosov: 135
.pdf Celotno besedilo (776,94 KB)

3.
Nesreče z lovskim orožjem pri izvajanju lova - študij primera
Rok Mastnak, 2020, diplomsko delo

Opis: Lovsko orožje predstavlja glavno orodje za lov, hkrati pa predstavlja nevarnost za nesreče z lovskim orožjem. Pri pregledu vzrokov, zakaj do nesreč prihaja, se kaže neprevidnost, lahkomiselnost, nepreračunljivost, prisotnost alkohola in tudi neznanje. Študij primera prikazuje, kako lovska organizacija zagotavlja varnost na lovih in kdo je odgovoren za posledice nesreč pri izvajanju lova. Kot vodilo skrbi za varen lov in ustrezne ukrepe služi lovska zakonodaja, lovska pravila, lovski priročniki ter ostalo strokovno gradivo. Pomembno vlogo prevencije pred nesrečami s strelnim orožjem so pravila obnašanja in pravila varnega rokovanja z orožjem. Ta pravila lovci vsakoletno obnavljajo s preskusom orožja in preizkusi strelskih sposobnosti lovca. Svetovna statistika kaže, da so nezgode pri izvajanju lova v upadanju in jih je po številčnosti manj kot nesreč pri ostalih dejavnosti na prostem. Sodna praksa se opredeli glede kazenske in civilne odgovornosti. Pri tem upošteva tudi deljeno odgovornost, kadar je bil vzrok za posledico na strani obeh strank, zaradi neupoštevanja pravil na lovu. Proučevali smo nesreče z lovskim orožjem pri izvajanju lova, kdo je za njih odgovoren, kako se tem nesrečam izognemo, kakšna so pravila ravnanja z orožjem, pravila varnosti in kako Lovska zveza Slovenije skrbi za redno usposabljanje in izobraževanje lovcev. Ugotovili smo, da večja kot je ozaveščenost lovcev na področju varnosti in kadar je veliko pozornosti namenjene preizkusu lovčevega orožja in njegovih strelskih sposobnosti, manj je nesreč, ki bi se zgodile zaradi uporabe lovskega orožja. Ugotovili smo še, da se največ nesreč na lovu sicer zgodi na individualnih lovih, kjer pa vzrok ni bilo lovsko orožje.
Ključne besede: diplomske naloge, lov, lovsko orožje, nesreče pri izvajanju lova, varnost, varno rokovanje z orožjem, civilna in kazenska odgovornost
Objavljeno: 29.07.2020; Ogledov: 227; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

4.
Kako izboljšati kazenski pregon gospodarskega kriminala v Sloveniji
Miha Šepec, 2011, strokovni članek

Opis: Namen prispevka: V prispevku se ukvarjam s tremi izključno kazenskopravnimi instrumenti, ki bi bistveno izboljšali učinkovitost kazenskih pregonov gospodarskega kriminala v Sloveniji. Namen prispevka je, v okviru materialnega kazenskega prava, predstaviti institut nepravih opustitev in predlog posebnega kaznivega dejanja prevzema in izčrpavanja kapitalske gospodarske družbe s strani organov vodenja in nadzora. V okviru procesnega kazenskega prava pa je namen predstaviti mehanizem pogajanja tožilca z obdolžencem kaznivega dejanja – angl. plea bargain (sporazum o priznanju krivde). Metode: Prispevek je teoretične narave. Temelji na primerjavi s tujo zakonodajo in spoznanjih anglo-ameriške kazenskopravne stroke in na avtorjevem poznavanju kazenskega zakonika in postopka. Ugotovitve: Posebno kaznivo dejanje prevzema in izčrpavanja kapitalske gospodarske družbe bi bilo potrebno v Kazenski zakonik še vnesti, prav tako pa v Zakon o kazenskem postopku institut plea bargain. Neprave opustitvene oblike izvršitve kaznivih dejanj v Sloveniji že poznamo, namen prispevka pa je na njih posebej opozoriti tudi z vidika pregona gospodarskega kriminala. Učinkovita raba in povezanost vseh treh instrumentov bi pripomogla k bolj učinkovitemu kazenskemu pregonu gospodarskega kriminala, ki danes velja za izredno škodljivo in težko dokazljivo obliko kriminala. Praktična uporabnost: Je ravno v ugotovitvah prispevka. V kolikor bi te bile prevzete v slovensko kazensko zakonodajo in tudi dejansko uporabljene, bi si lahko obetali bolj učinkovit kazenski pregon gospodarskega kriminala, več utemeljenih obtožnic in s tem obsodilnih sodb. Izvirnost/pomembnost prispevka: Prispevek predstavlja nekatere ugotovitve, ki bi jih Slovenija v kazensko zakonodajo morala implementirati z namenom bolj učinkovitega pregona gospodarskih kaznivih dejanj. Ugotovitve so namenjene vsem, ki se ukvarjajo z gospodarskim in kazenskim pravom in tistim, ki problematiko gospodarskega kriminala preučujejo z drugih perspektiv.
Ključne besede: gospodarska kriminaliteta, sporazum o priznanju krivde, kazniva dejanja, gospodarske družbe, kazenska odgovornost, zloraba položaja, tajkuni
Objavljeno: 12.05.2020; Ogledov: 239; Prenosov: 18
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Nacionalne omejitve pri pravilih delovanja oboroženih sil v mednarodnih operacijah in posledice njihovih kršitev
Sabina Zgaga, Maj Fritz, 2014, pregledni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka: Oborožene sile, ki delujejo v katerikoli operaciji v spektru vojaških operacij, morajo delovati v skladu z določenimi pravili in normami. Ker skupna pravila delovanja mednarodnih sil niso vedno ustrezna za vse sodelujoče države, lahko posamezna država, ki sodeluje v mednarodni operaciji, določi nacionalna pravila delovanja v mednarodni operaciji in poda nacionalne omejitve. Jasna opredelitev nacionalnih omejitev predstavlja jasno podlago za morebitno kasnejšo odgovornost kršitev teh omejitev v okviru kazenskega, prekrškovnega, disciplinskega ali pravdnega postopka. Prispevek obravnava pravila delovanja in nacionalne omejitve na splošno in v Sloveniji ter izpostavlja glavne problematike odgovornosti za kršitev nacionalnih omejitev pravil delovanja. Metode: Avtorja uporabljata metodo analize literature s tega področja in pravnih virov, v zvezi s tem pa tudi metodo opisovanja, metodo analize in sinteze, induktivnodeduktivno metodo ter metodo kompilacije. Ugotovitve: Zaradi zagotavljanja pravne varnosti ter večje učinkovitosti postopkov je pomembno, da so nacionalne omejitve vojaške misije vnaprej določene in da se v primeru njihovih kršitev tudi uveljavlja pravno odgovornost v pravnih postopkih. Za to se uporablja splošna slovenska kazenska zakonodaja, pri tem pa se odpirajo tako pravna kakor tudi praktična vprašanja. Za prekrškovno odgovornost pripadnikov slovenske vojaške misije v tujini ni pravne podlage, saj se država gostiteljica svoji jurisdikciji za prekrške običajno odpove, slovenski Zakon o prekrških (2011, 2013) pa vsebuje le teritorialno načelo. Po drugi strani pa slovenska zakonodaja omogoča disciplinsko in odškodninsko odgovornost pripadnikov slovenskih vojaških misij za kršitev nacionalnih omejitev. Izvirnost/pomembnost prispevka: Članek na celosten, kritičen in poglobljen način obravnava tematiko, ki je relevantna za Slovensko vojsko in slovensko pravosodje, saj se Slovenija udeležuje mednarodnih vojaških misij. Izsledki bodo relevantni za pripravo vojaških misij, izobraževanje pripadnikov misij ter morebitne izboljšave pravne podlage.
Ključne besede: vojaške misije, pravila delovanja, kazenska odgovornost, disciplinska odgovornost, odgovornost za prekršek
Objavljeno: 21.04.2020; Ogledov: 257; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (463,75 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Hrestomatija medicinskega prava
2020, učbenik

Opis: Monografija je posvečena izbranim vprašanjem medicinskega prava, ki se navezujejo z večih vidikov na pacientove pravice, dolžnosti in odgovornosti. Pacient namreč danes ni več pasivni akter, temveč se je spremenil v aktivnega akterja, ko se sprejemajo odločitve glede njegove zdravja in celo življenja. Ker pa sta pravo in medicina zelo dinamični področji, je bilo razumevanje pacientovih pravic v zadnjih letih deležno naglega razvoja in s tem povezanimi spremembami zakonodaje v Sloveniji in na Hrvaškem, kakor tudi na EU in mednarodni ravni. Obogatila se je tudi sodna praksa, ki ima prav tako ključen pomen na področju razvijanja in sodobnega pristopanja k problematika razumevanja pacientovih pravic, Monografija podaja širok pristop k obravnavi sedanjih pravnih vprašanj tega področja (npr. varstvo podatkov, pravica do zasebnosti, kazenska odgovornost, soodgovornost pacienta ....), kakor tudi vprašanj, ki jih medicina, pravo in nenazadnje (bio)etika odpirata glede pacientovih pravic, dolžnosti in odgovornosti na eni strani, kakor tudi glede pristojnosti, kompetenc in odgovornosti zdravstvenih delavcev, zdravstvenih organizacij in zdravstvenih sistemov na drugi strani.
Ključne besede: pravice in dolžnosti pacienta, bioetika, načelo samoopredelitve, odškodninska in kazenska odgovornost, cepljenje, matične celice, umetna inteligenca.
Objavljeno: 04.03.2020; Ogledov: 347; Prenosov: 64
URL Povezava na datoteko

7.
Odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja
Dragana Gajić, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je obravnavana tema odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja. Pravna oseba je pravni subjekt, ki nastopa v pravnem prometu kot nosilec pravic in dolžnosti. Ustvarjena je umetno s pravnim aktom. V njenem imenu v pravnem prometu nastopa fizična oseba, ki je pooblaščena za to. S tem, ko pravna oseba postane pravni subjekt, postane tudi kazenskopravno odgovorna in prevzema kazenske sankcije za protipravno ravnanje. Odgovarja lahko za civilne delikte, prekrške in kazniva dejanja. Kazenska odgovornost pravnih oseb je urejena v Zakonu o odgovornosti pravnih oseb [ZOPOKD], ki je tudi temeljni zakon na tem področju. ZOPOKD v temeljnih določbah določa, da pravna oseba odgovarja za svoj prispevek k storitvi kaznivega dejanja. Iz materialnih razlogov za odgovornost pravnih oseb v 4. členu ZOPOKD, je razvidno, da so subjektivizirani, saj pravna oseba odgovarja za prispevek k izvršitvi kaznivega dejanja, ki ga je storila fizična oseba s svojo oblikovano voljo in razumom. Za pravne osebe so predpisane štiri vrste premoženjskih sankcij, in sicer denarna kazen, odvzem premoženja, prenehanje pravne osebe ter prepoved razpolaganja z vrednostnimi papirji, katerih imetnica je pravna oseba. Pri kazenskem postopku je pomembno to, da je enoten, kar pomeni, da mora biti zoper obdolženo pravno osebo in obdolženo fizično osebo, vložena skupna obtožba. Obdolžena pravna oseba v kazenskem postopku ne more nastopati sama, imeti mora zastopnika, lahko pa tudi zagovornika. Statistični podatki kažejo na upad števila ovadb zoper pravne osebe. Delež obsodilnih sodb se giblje tam okoli 50%. iz podatkov je razvidno tudi, da sodišče največkrat izreče pogojno obsodbo.
Ključne besede: diplomske naloge, pravne osebe, kazniva dejanja, kazenska odgovornost, kazenski postopek, Zakon o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja
Objavljeno: 21.08.2019; Ogledov: 491; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (479,65 KB)

8.
Institut neprištevnosti in njegova uporaba v sodni praksi
Patricija Majhen, 2019, magistrsko delo

Opis: Prištevnost je pravni izraz za psihološko stanje storilca kaznivega dejanja, ki se je v trenutku storitve tega dejanja zavedal posledic in kazenske odgovornosti za storjeno dejanje. O neprištevnosti govorimo, ko storilec v času izvršitve dejanja zaradi duševne motnje ali duševne manjrazvitosti ni mogel razumeti njegovega pomena oziroma svojega ravnanja ni mogel obvladovati. V tovrstnih primerih ne moremo govoriti o storitvi kaznivega dejanja, ampak zgolj o storitvi protipravnega dejanja, saj morajo biti za obstoj kaznivega dejanja kumulativno izpolnjeni vsi elementi – človekovo voljno ravnanje, bit kaznivega dejanja, protipravnost in krivda. Neprišteven storilec pa za storjeno dejanje ni kriv, zato zoper takega storilca sodišče izda oprostilno sodbo. Neprišteven storilec je lahko kriv za storjeno dejanje zgolj v primeru, ko si sam povzroči neprištevnost z uporabo alkohola, drog, drugih psihoaktivnih snovi ali kako drugače. Za storjeno kaznivo dejanje pa je kriv le, če se ugotovi, da je bila pred tem za izvršeno dejanje podana njegova krivda, ki jo zakon določa za to dejanje. V tem primeru sodišče zoper storilca izda obsodilno sodbo ter mu izreče dejanju primerno kazensko sankcijo. Govorimo o institutu actio libera in causa oziroma o dejanjih, ki so svobodna v odločitvi, ne pa v izvršitvi. Med stanjem prištevnosti in stanjem neprištevnosti pa obstaja več vmesnih stanj, storilec je tako lahko tudi zmanjšano prišteven. Pravno relevantno je zgolj stanje bistveno zmanjšane prištevnosti na podlagi duševne motnje, duševne manjrazvitosti ali kakšne druge trajne in hude duševne motenosti, ki pa ne izključuje krivde storilca. Bistveno zmanjšano prišteven storilec je kriv za storjeno kaznivo dejanje, zato mu sodišče izreče obsodilno sodbo. Dejstvo, da je dejanje izvršil v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti, ima sodišče možnost upoštevati le v višini izrečene kazni, na način, da mu le-to omili. Zakon duševnih motenj, ki lahko predstavljajo vzrok neprištevnosti ne določa taksativno, zaradi obstoja prevelikega števila duševnih motenj ter nepoznavanja psihiatrične stroke, prav tako pa sama duševna motnja še ne pomeni obstoja neprištevnosti. Če se ugotovi obstoj določene duševne motnje pri storilcu, je potrebno presoditi, kako je ta vplivala na storilčev stik z realnostjo v času izvršitve dejanja. Storilec lahko ima namreč določeno duševno motnjo, ki pa na njegovo izvršitev kaznivega dejanja ni vplivala. Neprištevnost je konkretna situacija, ki se jo ovrednoti pri vsakem posameznem dejanju. Za ugotavljanje dejstva, ali je bila storilčeva prištevnost v času izvršitve kaznivega dejanja izključena ali zmanjšana, ima sodišče možnost odrediti izvedenca psihiatrične stroke, ki na podlagi psihiatričnega pregleda obdolženca poda izvid in mnenje o njegovem duševnem stanju. V primeru, ko pa obramba pri sodišču vzbudi sum o storilčevi neprištevnosti ali bistveno zmanjšani prištevnosti v času izvršitve kaznivega dejanja, pa je odreditev izvedenca psihiatrične stroke celo obligatorna. Sodišče, ki se ukvarja zgolj s pravno znanostjo, namreč nima zadostnega znanja, da bi samo presojalo o zadevah, ki sodijo na področje psihiatrije, zato mora za tovrstno mnenje prositi stroko, ki se s tem ukvarja. Če tekom dokaznega postopka na podlagi izvida in mnenja izvedenca psihiatra sodišče ugotovi, da je bil storilec v času izvršitve kaznivega dejanja neprišteven, mu ne sme izreči kazni, saj zanj ni kriv. Zakon pa dopušča možnost, da se taki osebi izrečejo posebni prisilni ukrepi kurativne narave, katerih namen je zdravljenje duševno abnormne osebe, ki utegne biti nevarna za okolico, saj se zgolj na tak način lahko doseže prevencija storitve in ponavljanja hujših kaznivih dejanj. Govorimo o varnostnem ukrepu obveznega psihiatričnega zdravljenja v zdravstvenem zavodu in varnostnem ukrepu obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti, ki se lahko izrečeta tako neprištevnemu, kot bistveno zmanjšano prištevnemu storilcu.
Ključne besede: kaznivo dejanje, protipravno dejanje, kazenska odgovornost, krivda, neprištevnost, bistveno zmanjšana prištevnost, actio libera in causa, psihiatrično izvedenstvo, varnostni ukrep
Objavljeno: 27.06.2019; Ogledov: 1047; Prenosov: 170
.pdf Celotno besedilo (879,94 KB)

9.
Kazenska odgovornost pravnih oseb v računovodstvu
Jure Praper, 2018, diplomsko delo

Opis: Pravne osebe, ki nastopajo v gospodarstvu nosijo odgovornosti do vseh udeležencev trga in gospodarstva. Odločitve, Ki jih sprejme fizična oseba ali preprosti človek lahko imajo ogromen vpliv na ljudi okoli njega in tudi na okolje v katerem živi. Posledično tudi odločitve, ki jih sprejemajo pravne osebe oz. organizacije pustijo za sabo določene dobre posledice na ljudi, okolje in gospodarstvo. V kolikor pa te posledice, zaradi kaznivega ravnanja, povzročijo škodo ljudem, okolju ali gospodarstvu pa je pošteno, da zanje kazensko odgovarjajo isto, kot fizične kazensko odgovarjajo za kazniva ravnanja, ki jih storijo in jim je dokazana krivda. Odgovornost računovodij je, da pošteno prikažejo finančno stanje podjetja, in da računovodskih znanj ne uporablja za stvari, ki so lahko protipravne. Pravna oseba sama po sebi nemore storiti kaznivega dejanja, lahko pa kazensko odgovarja za kaznivega ravnanja fizičnih oseb, ki so z njo povezana.
Ključne besede: organizacija računovodstva, nadzor, kazensko pravo, kazniva dejanja v računovodstvu, kazenska odgovornost pravnih oseb
Objavljeno: 10.12.2018; Ogledov: 461; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (853,88 KB)

10.
Tadić pred mednarodnim kazenskim sodiščem za bivšo Jugoslavijo
Katra Kozinc, 2017, magistrsko delo

Opis: Mednarodno kazensko sodišče za bivšo Jugoslavijo (MKSJ), s polnim imenom Mednarodno kazensko sodišče za pregon oseb, domnevno odgovornih za hude kršitve mednarodnega humanitarnega prava na ozemlju nekdanje Jugoslavije od leta 1991 dalje, je bilo ustanovljeno dne 25. 5. 1993 z resolucijo št. 827 Varnostnega sveta Organizacije združenih narodov. Duško Tadić, rojen leta 1955, po narodnosti bosanski Srb, je bil predsednik lokalnega odbora Srbske demokratske stranke (SDS) v Kozarcu in rezervni policist v občini Prijedor. Maja in junija 1992, v času, ko so bosanski Srbi izvajali etnično čiščenje območja, je Tadić sodeloval v zbiranju in prisiljenem transportu civilistov ter pri umorih in pretepanjih in nečloveškemu ravnanju s civilisti. Leta 1993 se je preselil v Nemčijo, kjer je bil februarja 1994 aretiran. Nemška policija ga je pridržala kot osumljenega genocida in vojnih zločinov. Na pobudo haaškega tožilca je bil aprila 1995 premeščen v Haag pred MKSJ. Obtožnica je Tadića na podlagi osebne kazenske odgovornosti (člen 7(1) Statuta) bremenila hudih kršitev Ženevskih konvencij (2. člen), kršitev zakonov in običajev v vojni (3. člen) ter hudodelstev zoper človečnost (člen 5). Zagovarjal se je kot nedolžen očitanih dejanj. Sojenje na prvi stopnji se je začelo 7. maja 1996 in je trajalo vse do konca novembra. V tem času je bilo pred sodišče poklicanih 125 prič. Svojo sodbo je sodišče izdalo 7. maja 1997, v njej pa so obtoženega spoznali kot nedolžnega v 20 točkah obtožnice, kot krivega pa so Duška Tadića spoznali zločinov zoper človečnost in kršitev zakonov in običajev v vojni. Izrečena kazen je bila 20 let zapora. Pritožbeni senat je svojo sodbo, s katero je zavrnil Tadićevo pritožbo iz vseh razlogov, izdal 15. julija 1999. Sodbo senata s prve stopnje je pritožbeni senat spremenil in obtoženega na podlagi osebne kazenske odgovornosti spoznal krivega hudih kršitev Ženevskih konvencij iz leta 1949, hudodelstev zoper človečnost ter kršitev zakonov in običajev v vojni. Pritožbeni senat je potrdil kazen zapora 20 let.
Ključne besede: Duško Tadić, Mednarodno kazensko sodišče za bivšo Jugoslavijo, hude kršitve Ženevskih konvencij iz leta 1949, kršitev zakonov in običajev v vojni, hudodelstva zoper človečnost, individualna kazenska odgovornost, oboroženi spopad, (ne)mednarodni konflikt, območje bivše Jugoslavije.
Objavljeno: 21.12.2017; Ogledov: 833; Prenosov: 103
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici