| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 46
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
Prikrita oblika nasilja - cyberbullying
Darko Faflek, 2021, magistrsko delo

Opis: Dandanes zaradi hitrega razvoja informacijsko-komunikacijskih tehnologij živimo bistveno drugače kot pred desetletji. Čezmerni uporabi elektronskih naprav so podvrženi predvsem mladi. Razvoj novih tehnologij in uporaba teh, sta prinesla veliko prednosti, žal pa tudi veliko negativnih posledic. Med katere štejemo spletno nasilje. Spletno nasilje iz različnih poimenovanj domačih in tujih avtorjev lahko opredelimo kot nasilje, v katerem se storilci poslužujejo nadlegovanja, ustrahovanja, trpinčenja, izsiljevanja in zalezovanja. Napadalci se lahko pri tej obliki nasilja, poslužujejo ene ali več omenjenih oblik nasilja in izvajajo na način ponavljajočih in ne ponavljajočih se dejan. V pomoč so jim različne informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT), kot so: mobilni telefoni, tablični računalniki in prenosni računalniki. Razne omrežne in druge povezljivosti z napravami in aplikacijami pa jim omogočajo, da svoja dejanja/napade izvajajo hitro, prikrito in preudarno. V številnih primerih mladi tako pozabljajo na ključen dejavnik varnost. V raziskovalnem delu smo iskali odgovore, ali mladi prepoznajo spletno nasilje med svojimi vrstniki, ali obstaja razlika med fanti in dekleti v tem, komu bi se zaupali, če bi bili žrtev spletnega nasilja, koliko ur dnevno preživijo na spletu, na katerih socialnih omrežjih imajo aktiven profil, katere elektronske naprave uporabljajo, koliko časa v povprečju porabijo za določene aktivnosti, (na primer za prebiranje elektronske pošte, gledanje videoposnetkov, delo za šolo in brskanje po spletu), v kolikšni meri jim določeno vedenje predstavlja spletno nasilje. Rezultati, ki jih je prinesla raziskava, po eni strani prinašajo zaskrbljenost po drugi strani pa omogočajo boljši vpogled v spletno nasilje med slovensko populacijo mladih in nadaljnjo analizo na področju spletnega nasilja.
Ključne besede: magistrska dela, nasilje, mladi, spletni prostor, posledice, kazen
Objavljeno: 04.05.2021; Ogledov: 86; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

2.
SPREMINJANJE POGLEDA NA "SVETOST ŽIVLJENJA" NA PRIMERU SMRTNE KAZNI SKOZI ČAS
Ana Furlan, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomska seminarska naloga se dotika vprašanja 'svetosti življenja' na primeru smrtne kazni. 'Svetost življenja' predstavlja eno temeljnih načel morale, ki uči, da bi moralo biti vsako človeško življenje nedotakljivo – njegova 'svetost' namreč izvira iz brezpogojnega spoštovanja dostojanstva človeške osebe. Iz tega pa sledi prepoved uboja slehernega človeškega bitja. Človeško življenje bi naj predstavljalo absolutno vrednoto in pravico vsakega posameznika. Ta pravica je zapisana tudi v Splošni deklaraciji o človekovih pravicah: »Vsakdo ima pravico do življenja, do prostosti in do osebne varnosti.« Smrtna kazen, ki je zakonsko urejena oblika kaznovanja, v kateri je obtoženec za svoj zločin kaznovan s smrtjo, pa predstavlja kršitev temeljne človekove pravice do življenja in zanika njegovo 'svetost', nedotakljivost in življenje posameznika kot vrednoto. Večina držav je smrtno kazen že odpravila (evropske države), vendar pa je le-ta še vedno v uporabi v mnogih vodilnih državah sveta (ZDA, Kitajska, idr.). Naloga na podlagi spreminjanja odnosa do smrtne kazni ugotavlja pogled javnosti na 'svetost človeškega življenja'. V empiričnem delu so vključeni rezultati slovenskih javnomnenjskih raziskav od leta 1986 do 2008 na temo smrtne kazni, s katerimi se je ugotavljalo odnos slovenske javnosti do smrtne kazni, pa tudi rezultati dveh raziskav izvedenih med študenti varstvoslovja, študenti prava in policisti, ter njihovih stališčih o smrtni kazni.
Ključne besede: 'Svetost življenja', nedotakljivost življenja, življenje kot vrednota, človekove pravice, smrtna kazen, kaznovanje, slovensko javno mnenje, mediji.
Objavljeno: 01.02.2021; Ogledov: 137; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

3.
Primerjava poročil o delu policije in državnega tožilstva za leti 2012 in 2017
Melita Ludvik, 2019, diplomsko delo

Opis: Živimo v času, ko je zagrešenih kaznivih dejanj zelo veliko, o tem mediji poročajo praktično vsak dan. Vse pogosteje se pojavljajo organiziran kriminal, trgovina z orožjem in mamili ter pranje denarja, a druga kazniva dejanja ne zaostajajo. Glede na storjena dejanja je ovadenih relativno malo osumljencev, še manjše je število obtoženih in še nižje število pravnomočno obsojenih. V predkazenskem delu preiskovanja je v središču delo policije in njena učinkovitost, delu policije pa sledi delo državnega tožilca in sodišča. Skozi sita posameznih udeležencev postopka se število osumljencev, obtožencev in obsojencev močno zmanjša. Temu osipu pravimo kriminalitetni lijak. V okviru diplomskega dela je bila opravljena primerjalna analiza statističnih podatkov policije in državnega tožilstva za leti 2012 in 2017. Direktne primerjave so skorajda nemogoče, saj se zajemanje podatkov obeh institucij zelo razlikuje. Na podlagi podatkov je bilo kljub temu ugotovljeno, da le manjši del kaznivih dejanj sproži ustrezno sodbo. Od vseh zaznanih kaznivih dejanj je bilo obsojenih osumljencev zelo malo, le 1,5 % pa jih je prestajalo tudi zaporno kazen. Vrhovno državno tožilstvo pojasnjuje, da državno tožilstvo zavrže velik del ovadb, in sicer predvsem zaradi nezadostne dokazne podlage za utemeljen sum.
Ključne besede: diplomske naloge, kaznivo dejanje, predkazenski postopek, sodišče, kriminal, zaporna kazen
Objavljeno: 15.01.2020; Ogledov: 301; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (1009,03 KB)

4.
Kazensko pravo poznega in novega veka in vrednostni sistem, ki ga je zakonodajalec ščitil
Ines Zadravec, 2019, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga se ukvarja s tematiko varovanja ženske na kazenskem področju. Namen naloge je osvetliti položaj ženske na področju kazenskega prava, predstaviti primere, ko je ženska nastopala kot storilka kaznivega dejanja in na drugi strani kot žrtev. Kot cilj sem si zadala, da preko uporabljenih virov ugotovim status ženske v pravilih, ki so bila v rabi na območju Republike Slovenije konec srednjega in na začetku novega veka. Prav tako je bil eden izmed ciljev razbiti »stigmo«, ki je veljala, da je ženska bila zanemarjena in da je bila njena zloraba nekaj vsakdanjega. Za pozni srednji vek in začetek novega veka je veljalo splošno prepričanje, da kazensko pravo ni bilo zapisano, da se je sodilo velikokrat po vsakokratni volji sodnika in da je bila tortura nekaj vsakdanjega. Skozi raziskavo sem ugotovila, da segajo zapisi normiranja prava in kaznivih dejanj že v davno 14. stoletje in sicer preko Ptujskih statutov iz leta 1376 in 1513 ugotovimo, da so bila pomembna kazniva dejanja in kazen že v takratnem obdobju določena. Temu se pridružuje tudi Ljubljanske malefične svoboščine iz leta 1514, kjer so bila navedena kazniva dejanja in sam proces kaznovanja. Za raziskavo sem uporabila tudi CCC iz leta 1532 in poskušala potegniti vzporednice z že prej omenjenima viroma. Pomembno vlogo je v omenjenem obdobju predstavljal tudi status žrtve in storilca. Privilegirane osebe, so se lahko lažje razbremenile odgovornosti in namesto torture plačale denarno nadomestilo. Nepreviligirani osebe so se velikokrat znašli na vislicah, bili streti s kolesom, utopljeni ali sežgani na grmadi. Za takratni čas je bil značilen inkvizitorni postopek, s katerim obdolžencu niso bile zagotovljene pravice kot jih ima obdolženec na podlagi ustave in drugih zakonskih predpisov danes. Sodišče pri izvajanju svoje vloge ni bilo nepristransko, saj se je v sodnem procesu aktivno vpletalo v dogajanje. Prav tako ni bilo objektivno, saj se je postopek začel na podlagi predpostavke krivde. Priznanje je velikokrat spremljala tortura, ki je veljala za kraljico dokazov. V današnji ureditvi, je priznanje za katero je uporabljena sila, grožnja, zvijača ali medicinski poseg določeno, da se ne more uporabiti zoper obdolženca v samem postopku, postopek pa se lahko začne samo, če obstaja zadosten dokazni standard, ki ga imenujemo utemeljen sum. Z razvojem družbe in miselnosti se spreminja tudi pravo. Ne govorimo več o namernem povzročanju trpljenja in zastraševanju preko torture. Krute telesne kazni zamenjajo po večini alternativne kazni katere zasledujejo cilj resocializacije storilca in mu omogočajo ponovno integracijo v okolje. Kazni v preteklosti so slonele na maščevanju in zrcalnih kaznih. »To kar si storil, se je odsevalo preko kazni«.
Ključne besede: Srednji vek, novi vek, kazensko pravo, kazenski postopek, tortura, smrtna kazen, deželska sodišča.
Objavljeno: 12.12.2019; Ogledov: 462; Prenosov: 106
.pdf Celotno besedilo (1,75 MB)

5.
Zaporna kazen - prestajanje, alternativa in sodna rehabilitacija
Nika Napotnik, 2018, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je obravnavana zaporna kazen, ki se izvaja v Sloveniji, njeno prestajanje, alternative oblike prestajanja zaporne kazni in sodna rehabilitacija, ki predstavlja izbris obsodbe iz kazenske evidence. V prvem delu diplomskega dela so na splošno predstavljeni instituti, ki so kasneje podrobno opredeljeni. Celotno diplomsko delo tvori potek od izreka zaporne kazni in njenega prestajanja do izbrisa kazenske obsodbe iz kazenske evidence. V osrednjem delu diplomske naloge je predstavljeno prestajanje zaporne kazni v zavodih za prestajanje zaporne kazni po Sloveniji, prav tako je predstavljen potek izvrševanja zaporne kazni. Različni dejavniki so skozi leta privedli do spoznanja, da zaporna kazen ni edina ustrezna oblika kaznovanja storilcev kaznivega dejanja in na podlagi teh dejavnikov so se razvili alternativni načini prestajanja zaporne kazni. V naši veljavni zakonodaji so kot alternativni načini uveljavljeni vikend zapor, hišni zapor in delo v splošno korist, ki so v osrednjem delu diplomskega dela tudi podrobneje predstavljeni. Diplomsko delo se zaključuje z opredelitvijo sodne rehabilitacije kot možnosti, ki obsojencem na podlagi vzornega vedenja nudi izbris iz kazenske evidence in posledično povzroči, da so v družbi obravnavani kot nekaznovani.
Ključne besede: zaporna kazen, hišni zapor, vikend zapor, delo v splošno korist, sodna rehabilitacija
Objavljeno: 23.11.2018; Ogledov: 778; Prenosov: 165
.pdf Celotno besedilo (362,24 KB)

6.
Kaznovanje in kazenske sankcije v Sloveniji in ZDA
Kimi Donko, 2018, magistrsko delo

Opis: Predmet raziskovanja v magistrski nalogi je pojem kriminologije, kaznovanja, kazenskih sankcij in izvršitev le-teh na podlagi domače zakonodaje ter primerjanje teh pojmov v domačem sistemu, s sistemom ZDA. Pravni sistem Slovenije, ki pripada kontinentalni pravni skupini, se na veliko področjih zelo razlikuje od anglosaškega pravnega sistema, kateremu pripada ZDA – zato je možno pričakovati tudi nekatere razlike v ureditvi kaznovanja oziroma sistema kazenskih sankcij. Raziskavo začenjam s predstavitvijo zločincev kot oseb, opisujem njihovo razmišljanje ter katere so tiste okoliščine in duševna stanja, ki lahko vodijo storilca do storitve kaznivega dejanja. Na tej točki raziskovanje vodi v razmejitev in razlikovanje med odraslimi in mladoletnimi storilci kaznivih dejanj, kar je predmet obravnavanja tretjega poglavja magistrske naloge. Tako slovenski kot ameriški pravni red imata pravila postopka proti mladoletnim storilcem posebej urejena, zato je tem posebnostim namenjen del raziskave. V četrtem poglavju je predstavljen pojem kaznovanja ter smisel in namen le-tega. Pomembno je, da primerjamo tudi potek kazenskega postopka v Sloveniji in v ZDA. Zaradi že omenjene pripadnosti obravnavanih držav različnim pravnim redom, obstajajo tudi razlike v kazenskem postopku. V nadaljevanju so tako predstavljene posebnosti kazenskega postopka obeh pravnih redov ter glavne razlike in podobnosti med njima. Ko so ti pojmi razjasnjeni, začnemo z obravnavanjem glavnega predmeta raziskovanja v magistrski nalogi, in sicer kaznovanja in kazenskih sankcij. Temu je namenjeno šesto poglavje naloge, kjer je obravnavan tudi organizacijski aspekt sistema organov izvrševanja kazenskih sankcij v Sloveniji. Na koncu je znotraj omenjenega poglavja opredeljena še klasifikacija oziroma skupine in vrste kazenskih sankcij v Sloveniji in v ZDA. Glede na različnost sistema je pričakovana tudi različna opredelitev in razvrstitev kazenskih sankcij po skupinah.
Ključne besede: zločin, storilec, kazen, mladoletniki, kazenski postopek, zapor, smrtna kazen
Objavljeno: 16.10.2018; Ogledov: 839; Prenosov: 149
.pdf Celotno besedilo (964,34 KB)

7.
Pogodbena kazen v gradbeni pogodbi (po pravilih OZ in Rdeči knjigi FIDIC)
Tanja Lončar, 2018, magistrsko delo

Opis: Naročnik in izvajalec se lahko v zvezi z gradbeno pogodbo dogovorita za pogodbeno kazen, ki stranko zavezuje, da bo v primeru kršitve svoje pogodbene obveznosti nasprotni stranki plačala določen denarni znesek ali ji preskrbela drugo premoženjsko korist. Pogodbena kazen je civilna sankcija, ki zaradi svojega kaznovalnega elementa stranko odvrača od kršitve pogodbenih obveznosti. To je razlog, da dogovor o pogodbeni kazni v anglosaškem pravnem sistemu ni dopusten. V tem sistemu imajo namreč drugačno pojmovanje pogodbe in se želijo izogniti kaznovalnemu elementu v pogodbenem pravu. Novejši primeri sodne prakse so sicer to strogo tradicionalno stališče nekoliko omilili. Stranki, ki sklepata gradbeno pogodbo z mednarodnim elementom, morata biti ob sklepanju pogodbe previdni, če bosta vanjo vključili določbo o pogodbeni kazni. To velja tudi za določbo o odškodnini za zamudo, ki jo predvideva Rdeča knjiga FIDIC. Slednja predstavlja pogodbene pogoje, ki imajo pravno naravo splošnih pogojev pogodb in se v gradbeni pogodbi uporabijo, če stranki izrazita voljo za njihovo vključitev v svoje pogodbeno razmerje. Stranki morata pri dogovarjanju zneska, ki se plača v primeru kršitve pogodbenih obveznosti, jasno izraziti svoj namen – ali se želita dogovoriti za pogodbeno kazen ali morda pavšalno ali limitirano odškodnino. Posledice dogovorov so različne, še posebej, če se v primeru spora uporabi pravo iz anglosaškega pravnega sistema, kjer bo izvršljiv le dogovor, ki v primeru kršitve pogodbe predvideva znesek, ki se lahko utemelji kot resnična vnaprejšnja ocena predvidene škode, ki nastane zaradi te kršitve. Iz pogodbene klavzule se skuša – ob upoštevanju okoliščin vsakega primera – izluščiti namen strank in od prava, ki se uporabi v konkretnem primeru, bo odvisna veljavnost oz. izvršljivost takšnega dogovora. Avtonomija strank pa tudi v slovenskem pravu ni neomejena, saj ni dopusten dogovor pogodbene kazni za denarne obveznosti, sodišča pa lahko pod določenimi pogoji tudi zmanjšajo dogovorjeno višino pogodbene kazni.
Ključne besede: pogodbena kazen, gradbena pogodba, Rdeča knjiga FIDIC, pavšalna odškodnina, odškodnina za zamudo, common law, zmanjšanje pogodbene kazni
Objavljeno: 24.09.2018; Ogledov: 1294; Prenosov: 278
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

8.
Zaporna kazen med teorijo in prakso
Petra Globočnik, 2015, diplomsko delo

Opis: Pričujoče delo se loteva proučevanja zaporne kazni v sodobni (post)moderni družbi, po preobratu iz pretežno utilitarnega, na rehabilitacijo usmerjenega obdobja, v neoklasicistično doktrino reda in zakonitosti. Raziskovanje je usmerjeno na proučevanje vzrokov in posledic desetletja trajajoče hegemonije pravičniške doktrine. Diskrepanco med teorijo in prakso ter njene implikacije, ki se v prvi vrsti odražajo v več desetletij trajajoči krizi kaznovalnega sistema, soočimo na primeru Združenih držav Amerike. Negativne implikacije niso skoncentrirane le na ZDA, pač pa se je sistem delovanja, z vsemi svojimi učinki razširil domala po vsem svetu. Iz tega razloga je na drugi strani pozornost namenjena Finski, ki je svoj kazenski sistem, utemeljen prav tako na neoklasicistični doktrini, uspela ne le ohraniti stabilnega, pač pa ga je nadgradila v izjemno blago različico, ki privlači pozornost teoretikov in praktikov iz vsega sveta. Kot sodoben sistem kaznovanja in izvrševanja kazenskih sankcij, se pojavlja kot primer dobre prakse. V okvir sodobnega modela zaporne kazni je umeščena tudi rehabilitacija kot pravica, ki učinkuje zoper klasično kazen, ker nevtralizira škodljive učinke zaporne kazni ter restorativna pravičnost, ki rešuje nekatere zagate modernega kazenskega prava.
Ključne besede: kaznovanje, zaporna kazen, obsojenci, resocializacija, rehabilitacija, diplomske naloge
Objavljeno: 08.05.2018; Ogledov: 534; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (2,18 MB)

9.
Pravice oseb na prestajanju zaporne kazni
Nastja Kokol, 2018, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo predstavili problematiko upoštevanja oziroma neupoštevanja pravic oseb na prestajanju zaporne kazni, ter kršitve le teh. Na podlagi številnih avtorjev smo opredelili zgodovino zaporne kazni in razjasnili kakšen je namen kazni. Opredelili smo zakone, ki se vežejo na zapore, zapornike in njihove pravice. Podrobno smo opisali pravice oseb na prestajanju kazni zapora v skladu z veljavno pravo ureditvijo v Republiki Sloveniji. Predstavili smo, kako naj bodo oblečeni zaporniki, kakšen mora biti njihov prostor in higiena. Koliko se lahko gibljejo na prostem, in koliko ter kdo mora delati. Kako poteka stik z zunanjim svetom in kako je poskrbljeno za zdravstveno zavarovanje in zdravstveno oskrbo. Za lažjo predstavo o zaporih smo predstavili tudi zavode za prestajanje zaporne kazni v Mariboru, Ljubljani, Kopru, na Dobu, Igu in v Celju. Poglobili smo se v pojme in dela, ki so povezana z Varuhom človekovih pravic. Oprli smo se na letna poročila Varuha in s tem potrdili, da se pravice ne upoštevajo v celoti, ter da prihaja v zaporih do kršitev le teh. Diplomsko delo smo zaključili z razpravo, kjer smo podrobneje opisali hipotetična vprašanja. Pojasnili smo ali sprejemamo oziroma zavračamo pomen raziskovalnih vprašanj. Diplomsko nalogo smo končali z zaključkom in argumentiranjem lastnih pogledov in mnenj.
Ključne besede: pravice, človekove pravice, zaporna kazen, zaporniki, pravna ureditev, diplomske naloge
Objavljeno: 04.04.2018; Ogledov: 741; Prenosov: 137
.pdf Celotno besedilo (567,14 KB)

10.
Pravica do življenja in smrtna kazen - primerjava v Republiki Sloveniji in ZDA
Lea Rutnik, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo preverili kaznovalno politiko v Republiki Sloveniji in ZDA. Za primerjavo smo si izbrali državi, ki imata enak pogled na človekove pravice in svoboščine, vendar zelo drugačen pristop do izvajanja kazenskih sankcij, predvsem smrtne kazni. Opisali smo različne načine smrtne kazni, primerjali, kako so kazen izvrševali pred leti in kako to počno dandanes ter, kako je to povezano s stroški, ki jih ima država ob izvršitvi. Znano je dejstvo, da ZDA še vedno dovoljujejo smrtno kazen za najhujša kazniva dejanja, sami smo iskali upravičene argumente za in proti s pomočjo različnih avtorjev. Preučili smo smrtno kazen na ozemlju današnje Republike Slovenije in kako je se Ustava spreminjala skozi zgodovino razvijanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Človeško življenje je neprecenljivo, ni cene in stvari, ki bi lahko to zamenjala ali nadomestila s čimer koli drugim. Smrtna kazen kot kazen je za nas le način, da je državi dovoljeno vse, kljub temu da si je nasprotujoča ne le z enim, ampak celo več zakoni hkrati.
Ključne besede: kaznovalna politika, kaznovanje, smrtna kazen, pravica do življenja, človekove pravice, temeljne svoboščine, Slovenija, ZDA, primerjave, diplomske naloge
Objavljeno: 20.10.2017; Ogledov: 915; Prenosov: 228
.pdf Celotno besedilo (564,08 KB)

Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici