1. Ključni dejavniki oblikovanja učinkovitega in uspešnega organizacijskega modela nujne medicinske pomoči v slovenijiTatjana Kitić Jaklič, 2019, doktorska disertacija Opis: Zdravstveni sistemi po vsem svetu so pred velikimi izzivi in težave, s katerimi se soočajo zdravstvene organizacije, niso od včeraj. Zdravstvo predstavlja enega od največjih sektorjev gospodarstva. Izdatki zanj pospešeno rastejo zaradi vplivov hitrega tehnološkega razvoja medicine, zviševanja zahtev uporabnikov zdravstvenih storitev, demografskih sprememb in številnih drugih sprememb okolja. Primarna zdravstvena dejavnost je prepoznana kot izredno pomembni del zdravstvenega sistema. Pomemben del primarnega zdravstvenega varstva pa je služba nujne medicinske pomoči (NMP). To je javna služba, ki opravlja medicinsko oskrbo nenadno obolelih ali poškodovanih oseb.
V zadnjih dvajsetih letih raziskovalci iz večine razvitih držav poročajo o soočanju s trendom zviševanja števila obravnav v službah NMP predvsem na račun že omenjenih negativnih trendov, kar ima za posledico težnjo po reorganizaciji sistema NMP, čemur smo priča tudi v našem okolju. Sodobno in premišljeno zgrajen sistem NMP, še posebej tisti na predbolnišnični ravni, je pogoj za boljše izhode zdravljenja in nižje stroške zdravstvene obravnave v nadaljevanju oskrbe na vseh drugih ravneh zdravstvenega varstva.
V tem raziskovalnem delu smo osredotočeni na analizo dejavnikov, ki vplivajo na organizacijski model NMP, kar je predpogoj za oblikovanje uspešne in učinkovite mreže NMP v naši državi. Doktorsko disertacijo smo razdelili na dva dela. V teoretičnem delu raziskave smo izvedli primerjalno analizo strokovne literature domačih in tujih avtorjev ter se oprli na osnovne značilnosti znanstvene deskripcije. Iskali in potrjevali smo povezave med njimi, jih medsebojno primerjali in ustrezno interpretirali.
V drugem, empiričnem delu raziskave smo s pomočjo podatkov o številu opravljenih obravnav (ambulantnih pregledov, hišnih obiskov in nujnih intervencij) pridobili vpogled v učinkovitost trenutnega organizacijskega modela NMP na področju Gorenjske. Na osnovi vsebinske analize področja dela, analize demografskih in drugih kazalnikov za proučevano območje ter analize števila in profila zaposlenih smo definirali strukturno razsežnost organizacijskega modela, in sicer tako za gorenjsko regijo kakor tudi za primerljive enote NMP dveh drugih regij v Republiki Sloveniji. Procesno razsežnost organizacijskega modela smo analizirali z uporabo tehnike intervjuja nadrejenih v službi NMP in ocenili pomembnost posameznih procesov v službi NMP. S pomočjo anketnega vprašalnika smo opredelili stopnjo zadovoljstva zaposlenih v službi NMP s svojim delom, kar smo nadgradili z definiranjem organizacijske kulture v tej službi, in opredelili stopnjo zadovoljstva pacientov. Na osnovi časovne vrste podatkov v preteklem desetletnem obdobju o številu obravnav v službi NMP na področju gorenjske regije smo oblikovali napoved trendov za posamezno vrsto obravnav (to je število ambulantnih pregledov, hišnih obiskov, nujnih intervencij) za prihodnje petletno obdobje. Z analizo finančnih kazalnikov in kazalnika kadrovskih virov smo analizirali učinkovitost organizacijskega modela službe NMP.
Najpomembnejši teoretični prispevek doktorske disertacije je v proučevanju in identifikaciji ključnih dejavnikov, ki vplivajo na oblikovanje organizacijskega modela NMP. S tem delom smo prispevali teoretično spoznanje na področju oblikovanja organizacijskega modela službe NMP. Teoretična vrednost doktorske disertacije je torej predvsem v prikazu empirične povezanosti med vsemi razsežnostmi organizacije ter dejavniki učinkovitosti in uspešnosti organizacijskega modela. Na osnovi novih teoretičnih spoznanj smo oblikovali temeljna načela za oblikovanje učinkovitega in uspešnega organizacijskega modela NMP. Predstavljen je sodoben organizacijski model NMP, ki bo snovalcem politike zdravstvenega varstva v Republiki Sloveniji pomagal izboljšati organiziranost NMP na področju celotne države. Ključne besede: organizacija, management v zdravstvu, zdravstveni sistem, nujna medicinska pomoči, kakovost v zdravstvu, kazalniki kakovosti Objavljeno v DKUM: 01.12.2020; Ogledov: 1127; Prenosov: 0 |
2. KAKOVOST STORITEV LEKARNIŠKE DEJAVNOSTI NA URI-SOČATjaša Lahovič, 2020, magistrsko delo Opis: Izhodišča: Kakovost storitev zaznavajo in ocenjujejo »porabniki storitev (npr. pacienti)«
ter predstavlja razliko med pričakovano in dejansko prejeto storitvijo. Kakovost storitev
lekarniške dejavnosti je temelj uspešnega zdravljenja. V vseh državah EU ima visoko
raven ne glede na obseg liberalizacije. Posledica so visoki poklicni standardi v
farmacevtski dejavnosti. Zanimalo nas je, kakšna je kakovost dejavnosti, zadovoljstvo
uporabnikov z lekarniško dejavnostjo in zadovoljstvo uporabnikov z lekarniškim osebjem.
Metode dela: Magistrsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. Na
podlagi domače in tuje strokovne literature smo proučili in analizirali kakovost storitev
lekarniške dejavnosti na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Republike Slovenije -
Soča. Z uporabo statističnih testov smo preverili konsistentnost posameznih sklopov
vprašalnika, kakor tudi veljavnost merskih lestvic. Pri spremenljivkah smo opravili analizo
opisne statistike in testirali normalnost porazdelitve s pomočjo Kolmorogov-Smirnovega
testa. V nadaljevanju smo s parametričnimi in neparametričnimi testi preverili
postavljene hipoteze (H1–H3), ki obravnavajo stopnjo zadovoljstva s kakovostjo
lekarniške storitve.
Rezultati: Pridobljeni rezultati izvedenih statističnih testov nam povedo, da so vrednosti
višje od testne vrednosti. Izvedli smo tudi neparametrične teste, s katerimi smo preverili
vrednost mediane in uspešno zavrgli ničelno domnevo. Na podlagi rezultatov lahko
potrdimo zastavljene raziskovalne hipoteze.
Zaključek: Ugotovitve raziskave predstavljajo pomembno izhodišče za oblikovanje
rešitev s področja izboljšanja kakovosti storitev lekarniške dejavnosti in lekarniškega
osebja. Ključne besede: kazalniki kakovosti, standardi kakovosti, merjenje kakovosti, zadovoljstvo, lekarna, lekarniško osebje Objavljeno v DKUM: 30.10.2020; Ogledov: 855; Prenosov: 0 |
3. Modeli upravljanja s kakovostjo podatkov in simulacije vrednotenja kakovosti podatkovAmadeja Bratuša, 2019, magistrsko delo Opis: Prodiranje podatkovno gnanih storitev v organizacije prinaša poleg novih poslovnih procesov, možnosti in priložnosti tudi vrsto izzivov. Kakršnokoli na podatkih utemeljeno modeliranje ima lahko podlago le v kakovostnih, realno stanje natančno odsevajočih podatkih. V magistrskem delu je predstavljen model, ki s spremljanjem kakovosti podatkovnih virov omogoča njihovim upravnikom pridobiti informacije o kakovosti posameznih podatkovnih tokov, kar jim posledično pomaga pri odpravljanju nepravilnosti in dvigu njihove kakovosti. Modeli kakovosti podatkov iz literature lahko vključujejo kar več deset kategorij kakovosti, med katerimi so najpogosteje uporabljene popolnost, rednost, usklajenost in natančnost. Vsaka kategorija kakovosti ima definirana različna preverjanja oz. validacije, s pomočjo katerih se šteje ali kako drugače analizira meritve, ki ne izpolnjujejo pogojev te kategorije kakovosti in tako se pridobi kazalnike kakovosti podatkov. Predstavljen je tudi taksonomski pregled omenjenih kategorij kakovosti, področij, na katerih se uporabljajo, ter kriterijev za primernost njihove uporabe. Model in indikatorji kakovosti so ilustrirani s primerom vrednotenja kakovosti podatkov za potrebe napovedovanja proizvodnje sončnih elektrarn. Rezultati kažejo na to, da delež nekakovostnih podatkov občutno vpliva na napake pri napovedovanju fotovoltaične proizvodnje električne energije. Pomembno se zdi izpostaviti, da je dodana vrednost magisterija koncept vrednotenja modelskih napak in samostojno dodana preverjanja ter opis modela kazalnikov kakovosti, kar se je razvijalo in dopolnjevalo skozi več uspešno izpeljanih projektov na to temo. Ključne besede: Model kakovosti podatkov, dimenzije kakovosti podatkov, kazalniki kakovosti, osamelci, taksonomija, Monte Carlo simulacija, vrednotenje napak, napovedovanje proizvodnje električne energije. Objavljeno v DKUM: 05.11.2019; Ogledov: 1464; Prenosov: 32
Celotno besedilo (1,40 MB) |
4. Študija primera izboljšave skupne učinkovitosti v proizvodnem procesuRok Kalan, 2018, magistrsko delo/naloga Opis: Tehnološka zahtevnost proizvodov, visoki standardi kakovosti, omejene proizvodne kapacitete in svetovna konkurenca silijo podjetja k stalnim izboljšavam in zagotavljanju dobičkonosnosti. S tem namenom je v magistrski nalogi predstavljena praktična izvedba projekta izboljšave obstoječega proizvodnega procesa, ki je lahko osnova za podobne primere v različnih okolji. Z ustrezno strukturiranim pregledom, analizo, izvedbo in korekcijami smo proizvodnemu procesu občutno izboljšali rezultat, sodelovali pa smo neposredno z zaposlenimi in jih pri njihovem utečenem delu usmerjali ter dopolnjevali. Organizacijsko-procesni vidik projekta, ki je pomemben za področje te naloge, zajema predvsem oblikovanje in spremljanje od strokovnih sodelavcev definiranih akcij in njihovega vpliva na skupno učinkovitost opreme (OEE), ki je v tem primeru glavni kazalnik proizvodne uspešnosti. Kazalnik namreč združuje tri faktorje razpoložljivost, uspešnost in kakovost. Z njim proizvodnjo spremljajo vodilna svetovna podjetja, saj nudi odlično osnovo za analizo in spremljanje proizvodnega procesa. Ključne besede: Ključni kazalniki proizvodne učinkovitosti, Skupna učinkovitost opreme (OEE), Sistem stalnih izboljšav, Zagotavljanje kakovosti, Akcijski načrt Objavljeno v DKUM: 12.11.2018; Ogledov: 1667; Prenosov: 161
Celotno besedilo (1,08 MB) |
5. Razvoj kazalnikov kakovosti v pljučni kirurgijiAleksandra Jerič, 2017, magistrsko delo/naloga Opis: Magistrsko delo obravnava razvoj kazalnikov kakovosti v zdravstveni negi pljučne kirurgije. V delu smo z različnimi orodji managementa kakovosti prikazali sistem za razvoj kazalnikov kakovosti, s katerimi lahko spremljamo uspešnost in učinkovitost procesa zdravstvene nege pacienta pri operaciji pljuč.
V empiričnem delu smo s SIPOC metodo in procesnim modelom opisali klinično pot pacienta pri operaciji pljuč. Popis procesa zdravstvene nege pacienta pri operaciji pljuč smo analizirali z analizo možnih napak in njihovih posledic – FMEA metoda. S pomočjo strokovne literature ter strokovnega zdravstvenega delavca smo identificirali možne napake, katere se v procesu zdravstvene nege lahko pojavijo. Z analizo anketnega vprašalnika smo za vsako napako z izračunanim povprečjem pridobili tri faktorje. Prvi faktor je verjetnost nastopa napake, drugi je teža napake in zadnji verjetnost odkritja napake. Zmnožek teh nam poda skupno tveganje potencialnih napak oziroma indeks pomembnosti napake (IP).
S Pareto diagramom smo pridobili pet potencialnih napak, katere skupaj predstavljajo 21,82 % vseh indeksov pomembnosti. Kar pomeni, da pojav teh petih napak predstavlja najvišje tveganje pri izvajanju kakovostne zdravstvene nege pacienta pri operaciji pljuč.
Za vsako izmed petih napak z najvišjim indeksom pomembnosti smo izpeljali naslednje kazalnike kakovosti:
• Število alergijskih reakcij na zdravila / 200 pljučnih operacij
• Številno napak pri izpolnjevanju dokumentacije / 200 pljučnih operacij
• Številno nepopolnih premedikacij zaradi nedosledno izpolnjenega temperaturnega lista / 200 pljučnih operacij
• Število nedoslednih diagnoz, katerih posledica ja nepopolna anamneza pacienta / 200 operacij
• Število pacientov s pnevmotoraksom zaradi lastne odstranitve drenaže / 200 pljučnih operacij
Poudariti moramo, da je za zdravstvene ustanove pomembno, da kakovost svojih storitev neprestano spremljajo in izboljšujejo. Predlagamo, da torakalne klinike stalno spremljajo kazalnike kakovosti, pridobljene v tem delu. V primeru spremembe procesa nege predlagamo, da kazalnike kakovosti prenovijo po sistemu, ki je prikazan v tej nalogi. Ob enem pa je prikazan sistem za razvoj kazalnikov kakovosti, primeren tudi za vse ostale procese, ki se odvijajo v zdravstveni negi. Ključne besede: Kakovost v zdravstvu, Kazalniki kakovosti, Kazalniki kakovosti v zdravstvu, FMEA metoda Objavljeno v DKUM: 05.09.2017; Ogledov: 1626; Prenosov: 242
Celotno besedilo (1,13 MB) |
6. Kazalniki kakovosti preventive srčno-žilnih bolezni v ambulanti družinske medicineDavorina Petek, Stephen Campbell, Maša Serec, Janko Kersnik, 2012, pregledni znanstveni članek Opis: Namen: Nacionalna validacija kazalnikov kakovosti v preventivi bolezni srca in ožilja v primarnem zdravstvu v Sloveniji in primerjava z mednarodno validiranimi kazalniki.
Metode: V okviru mednarodne raziskave Epa cardio je bil razvit seznam kazalnikov kakovosti, ki so izvirali iz strokovnih smernic, priporo- čil in dobre klinične prakse. V vsaki sodelujoči državi so bili predlagani kazalniki predstavljeni skupini nacionalnih ekspertov, ki so jih glede na razumljivost, veljavnost in izvedljivost ocenili v dveh krogih s pomočjo metodologije Delphi. V Sloveniji je sodelovalo 14 ekspertov–zdravnikov družinske medicine s posebnim zanimanjem za bolezni srca in ožilja.
Rezultati: Največ validiranih kazalnikov je pripadalo skupini zdravstvene oskrbe bolnikov z boleznijo srca in ožilja. Manjše število kazalnikov je bilo validiranih s področja primarne preventive, večinoma glede zapisa in nasveta v zvezi z življenjskim slogom. Zelo malo je bilo validiranih kazalnikov izida (vrednost dejavnikov tveganja). Noben kazalnik o vključenosti bolnika ali o novejših dejavnikih tveganja, npr. socioekonomske okoliščine, ni bil validiran.
Zaključki: Slovenija je validirala več kazalnikov kot mednarodna skupina, posebej s področja primarne preventive. Eksperti niso dosegli konsenza glede kazalnikov bolnikove perspektive kljub paradigmi družinske medicine, da je bolnik v središču oskrbe. Validirane kazalnike je potrebno pred uporabo za sistematično sledenje kakovosti preizkusiti v praksi. Ključne besede: kazalniki kakovosti, zdravstvena oskrba, bolezni srca in ožilja, preventiva Objavljeno v DKUM: 28.03.2017; Ogledov: 1728; Prenosov: 210
Celotno besedilo (596,21 KB) Gradivo ima več datotek! Več... |
7. ANALIZA UVAJANJA NAČEL MANAGEMENTA KAKOVOSTI V MIKRO DRUŽINSKEM PODJETJU: ŠTUDIJA PRIMERA IZDELAVE DIZAJNERSKEGA IZDELKA IN SPLETNE PRODAJETina Šušteršič, 2016, diplomsko delo/naloga Opis: V diplomskem delu smo raziskovali način, kako se v mikro podjetju kar najbolje pripraviti za uvajanje in spremljanje kakovosti poslovanja. Za teoretsko podlago smo izbrali predmetno relevantno celovito upravljanje kakovosti oz. TQM (ang. Total Quality Mamagement). Namen obravnave kakovosti je prilagoditev obstoječe teorije TQM za uporabo v mikro podjetju ŠUŠTI, Tina Šušteršič, s. p. Poleg klasičnih metod obravnave, ki temeljijo na pozitivističnem pristopu, je posebnost raziskovalnega načina kombiniranje uporabljenih konceptov z razvojem vizije delovanja.
V izhodiščih in predstavitvi uporabljene teorije smo osvetlili pomen usmeritve TQM v zadovoljstvo kupca in predstavili ostale pomembne elemente za spremljanje kakovosti poslovanja. V okviru uvajanja načel TQM v poslovanja smo na osnovi razvoja vizije delovanja predstavili koncepta ciljnega dobička in vpeljave kazalnikov kakovosti po metodi BSC (ang. Balanced Scorecard – slov. Model uravnoteženih kazalnikov). Opredelili smo tudi postopnost izgrajevanja spremljanja kakovosti, ki poteka hkrati z načrtovano rastjo poslovanja tako v kvalitativnem kot kvantitativnem smislu. V tem smislu smo utemeljili orodja in njihovo uporabo povezali z zadovoljstvom kupca.
Posebna pozornost je vseskozi veljala pridobivanju in uporabi znanja in v tem okviru organizacijskega znanja. Temeljna ugotovitev, do katere smo prišli, je, da brez sodelovanja in voditeljstva ni kakovostnega delovanja in da mora tekmovanje na osnovi izključevanja zamenjati sodelovanje na osnovi vključevanja vseh deležnikov v poslu. V tem kontekstu določanje ciljnega dobička in ciljnih stroškov na osnovi konkurenčne cene omogoča razvoj kakovosti poslovanja. Motiv kakovostnega delovanja je zatorej povezovanje, sodelovanje in načrtovanje dosežkov kot alternativa nezdravemu tekmovanju, ki ga povzroča nebrzdana gonja za maksimizacijo profita. Ključne besede: sodelovalna miselnost, zadovoljstvo kupcev, voditeljstvo, organizacijsko znanje, kazalniki kakovosti Objavljeno v DKUM: 14.11.2016; Ogledov: 1497; Prenosov: 95
Celotno besedilo (1,20 MB) |
8. Ocena vpliva znanja zaposlenih v zdravstveni negi na obravnavo mladostnikov s samopoškodovalnim vedenjemMatejka Pintar Babič, 2016, magistrsko delo/naloga Opis: Z izrazom nesamomorilno samopoškodovalno vedenje opišemo namerno povzročanje poškodb lastnega telesa na način, ki ni družbeno sprejemljiv in nima samomorilnega namena. Najpogostejše je v obdobju mladostništva. Posameznikom prinaša različne ugodnosti, načeloma pa služi kot način lajšanja notranjih napetosti. Večina mladostnikov, ki se samopoškodujejo, to storijo z namenom, da bi se pomirili, sprostili in ponovno zmogli nadzorovati svojo čustveno stisko. Prve zapise o samopoškodovalnem vedenju najdemo že v Stari zavezi, med tem ko v današnjih časih predstavlja pogost zdravstveni problem, s katerim se zdravstveni delavci vse pogosteje srečujejo na vseh nivojih zdravstvenega varstva. Kljub temu v slovenskem prostoru ni zaslediti sistematičnega spremljanja samopoškodovanja, med tem ko je bilo na podlagi tujih raziskav ugotovljeno, da zaposlenim v zdravstveni negi primanjkuje znanja o etiologiji motnje in njenem obvladovanju, kar lahko vodi v nerazumevanje in slabšo empatijo zaposlenih ter posledično negativno vpliva na celoten proces zdravljenja.
Magistrsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu se seznanimo s psihopatologijo samopoškodovalnega vedenja in vlogo zdravstvene nege pri obravnavi pacientov s samopoškodovalnim vedenjem. Zajema tudi poglavja o kakovosti v zdravstvu, usmeritvah za razvoj kakovosti ter predstavi vlogo zaposlenih ob uvajanju sprememb.
Zaradi pomanjkanja podatkov o samopoškodovalnem vedenju v bolnišničnem okolju smo najprej na podlagi internega kazalnika kakovosti ugotavljali pojavnost in način obravnave z vidika zdravstvene nege v Univerzitetni psihiatrični kliniki Ljubljana (UPK Ljubljana). V pomoč in usmerjanje zaposlenih, pacientov in njihovih svojcev smo izdelali zloženko »Samopoškodovanje in izdelava varnostnega načrta« ter na podlagi smernic Ministrstva za zdravje in nacionalnih načel kakovosti v delovni proces uvajali posamezne spremembe.
Empirična raziskava je vključevala več faz. Za prvo fazo, imenovano identifikacija znanja, občutkov in odnosa zaposlenih v zdravstveni negi ob obravnavi pacientov s samopoškodovalnim vedenjem, smo opravili tri intervjuje. Na podlagi teh in ob pregledu raziskav, ki so bile izvedene v tujini, je bil izdelan vprašalnik, temu je sledila obširnejša raziskava. Podatke smo zbirali s kvantitativno tehniko, in sicer s samoocenjevalnim vprašalnikom zaprtega tipa. Anketiranje je potekalo v dveh delih, pred in po izobraževanju. Na podlagi izobraževanj smo želeli povečati senzibilnost zaposlenih, da prepoznajo samopoškodovalno vedenje kot simptom pacientove (najpogosteje mladostnikove) motnje in stiske ter ne le kot iskanje pozornosti ali način vplivanja na vedenja drugih. Želeli smo poučiti osebje zdravstvene nege o ustreznem ocenjevanju pacientove ogroženosti ob samopoškodovanju in s tem nudenju najustreznejše pomoči v trenutkih, ko jo najbolj potrebuje.
Z raziskavo je bilo ugotovljeno sledeče:
Več kot 50 % zaposlenih v zdravstveni negi, vključenih v prvi del raziskave meni, da ima premalo znanja o samopoškodovalnem vedenju. Pri tem je močno željo po izobraževanju izražalo več kot 75 % anketiranih. Ob izvajanju aktivnosti zdravstvene nege se največ zaposlenih sooča z občutkom nemoči. Odnos zaposlenih smo opredeljevali na podlagi vrednotenja SHAS lestvice (Self-Harm Antipathy Scale) ter ugotovili, da imajo zaposleni v zdravstveni negi v UPK Ljubljana pozitiven odnos do mladostnikov, ki se samopoškodujejo.
V drugem delu raziskave, ki je potekala po izobraževanju, smo ugotovili, da se je na podlagi izobraževanja znanje zaposlenih izboljšalo. V nadaljevanju smo znanje zaposlenih v UPK Ljubljana primerjali z znanjem strokovnih delavcev iz izobraževalnega, socialno varstvenega, zdravstvenega in nevladnega sektorja v Sloveniji. Predvidevali smo, da je znanje zaposlenih v UPK Ljubljana boljše, kar smo potrdili na podlagi rezultatov testiranja hipotez. Vpliva izobraževanja na odnos zaposlenih do pacientov s samopoškodovalnim vedenjem nismo Ključne besede: samopoškodovanje, zdravstvena nega, kakovost, kazalniki kakovosti, znanje, izobraževanje, mladostniki Objavljeno v DKUM: 12.10.2016; Ogledov: 2037; Prenosov: 211
Celotno besedilo (2,83 MB) |
9. Dejavniki, ki vplivajo na kakovost vzgojno-izobraževalnega dela na osnovnih šolahKristina Kepe, 2016, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga obravnava dejavnike, ki vplivajo na kakovost vzgojno-izobraževalnega procesa in je sestavljena iz dveh delov. V prvem, teoretičnem delu magistrska naloga prikazujemo različne opredelitve kakovosti ter lastnosti kakovostne šole, nato pa tudi lastnosti kakovostnega učitelja. V nadaljevanju smo prikazali izhodišča ter pomen ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti za šolske institucije. V zadnjem delu teoretičnega dela pa smo se osredotočili na prikazovanje dejavnikov, ki vplivajo na kakovost vzgojno-izobraževalnega procesa. Strokovna literatura opredeljuje dejavnike kakovosti vzgojno-izobraževalnega procesa predvsem s terminom kazalniki kakovosti, zato smo tudi v magistrski nalogi uporabili termin kazalniki in ne dejavniki, kot je zapisano v naslovu naloge.
Drug del magistrske naloge je empirični del, v katerem prikazujemo rezultate raziskave, ki smo jo opravili na Dvojezični Osnovni Šoli 1 Lendava (v nadaljevanju DOŠ1 Lendava). Rezultati opravljene raziskave predstavljajo kazalnike kakovostne šole po mnenju učencev DOŠ1 Lendava in njihovih staršev, zadovoljstvo učencev in staršev s kakovostjo šole, ki jo obiskujejo učenci ter mnenja anketirancev za izboljšanje kakovosti obstoječega vzgojno-izobraževalnega procesa. Ob koncu magistrske naloge pa predstavljamo še sklepne ugotovitve. Ključne besede: kakovost, vzgojno-izobraževalni proces, kakovostna šola, evalvacija, ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti, pristopi, kazalniki Objavljeno v DKUM: 12.08.2016; Ogledov: 2261; Prenosov: 248
Celotno besedilo (1,36 MB) |
10. POMEN SPREMLJANJA PREPREČEVANJA PRENOSA MRSA V SLOVENSKIH BOLNIŠNICAH KOT KAZALNIK KAKOVOSTI V ZDRAVSTVUElvira Šišić, 2015, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo predstavili pojem bolnišničnih okužb z MRSA in vse kar je z njim povezano, od njihovega ugotavljanja do preprečevanja in obvladovanja okužb v bolnišnicah ter sistem nadzora. Opredelili smo kakovost v zdravstveni negi povezano z bolnišničnimi okužbami in zakonodajo obvladovanja bolnišničnih okužb. Z raziskavo smo želeli ugotoviti koliko so zaposleni v eni izmed slovenskih bolnišnic seznanjeni z načini in protokoli za preprečevanje bolnišničnih okužb ter, ali jim preprečevanje bolnišničnih okužb predstavlja dodatno obremenitev tako psihično kot fizično.
Metodologija raziskovanja. Uporabljena je bila kvantitativna metodologija raziskovanja. Kot instrument smo uporabili anketni vprašalnik. Raziskovalni vzorec je zajemal 60 zaposlenih (zdravstveni delavci) v eni izmed Splošnih bolnišnic v Sloveniji. Rezultate raziskave smo obdelali s pomočjo programov Microsoft Office Word 2010 in Microsoft Excel 2007 ter IBM SPSS Statistics 19. S pomočjo orodja programa SPSS smo uporabili metodo opisne statistike in sicer metodo analize frekvenc.
Rezultati raziskave. Ugotovili smo, da bolnišnične okužbe z MRSA kot kazalnik kakovosti v bolnišnicah od leta 2010 do leta 2014 upadajo. Anketiranci so seznanjeni s protokoli za preprečevanje bolnišničnih okužb z MRSA kar je razvidno iz tega, da je 22% pritrdilo, da se izvajajo strokovni nadzori preprečevanja bolnišničnih okužb. 22,3% pozna navodila za preprečevanje prenosa MRSA. Pri negovanju pacientov okuženih z MRSA se 22,3% pravilno zaščiti. Za 9,1 % medicinskih sester, preprečevanje bolnišničnih okužb predstavlja dodatno delo oz. obremenitev. V vsakdanji praksi je 12,5% medicinskih sester, ki spremljajo merjenje in vrednotenje kakovosti v zdravstveni negi.
Sklep. Bolnišnične okužbe so najpogostejše okužbe, ki se jih ni moč izogniti. Učinkovito preprečevanje okužb mora ostati del vsakdanjega dela vsakega zdravstvenega delavca. V okviru varnosti pacientov je higiena rok temeljni postopek preprečevanja prenosov bolnišničnih okužb z MRSA. Okužbe je možno zmanjšati in sicer z rednim nadzorom dela, z izobraževanjem zdravstvenega osebja in doslednim izvajanjem ukrepov za preprečevanje širjenja okužb. Uspešno obvladovanje bolnišničnih okužb je pomemben kazalec kakovosti dela v bolnišnicah in prispeva k zmanjšanju posledic. Ključne besede: bolnišnične okužbe, MRSA, kakovost zdravstvene nege, kazalniki kakovosti, medicinska sestra Objavljeno v DKUM: 26.10.2015; Ogledov: 2649; Prenosov: 515
Celotno besedilo (652,64 KB) |