1. Zaposlitev športnikov po končani športni karieriNina Klemenčič, 2024, magistrsko delo Opis: Cilj vrhunskih športnikov, ki tekmujejo na najvišjih ravneh tekmovanj, so v večini čim boljši rezultati. Kljub načrtovanju pošportnega življenja športnikov, pa športno kariero lahko predčasno povzročijo poškodba ali druge težave športnika (zdravstvene, finančne, psihološke itd.). Na podlagi uspešnih rezultatov so nekateri športniki že med športno kariero zaposleni kot poklicni športniki, nekateri žal ne. Vsem pa je skupno, da bodo po koncu športne kariere morali stopiti na trg dela in poiskati zaposlitev. Velikokrat na čas do prve zaposlitve vpliva tudi dokončana stopnja izobrazbe, ki so jo športniki dosegli že med samo športno kariero. Nekateri se zaposlijo na področju športa, saj imajo na tem področju največ izkušenj in kompetenc, nekateri na področju izobraževanja, spet drugi pa najdejo povsem drugačno področje zaposlitve, ki ni povezano niti s športom niti s področjem izobraževanja.
Namen magistrskega dela je bil ugotoviti področje zaposlitve, ki jo nekdanji športniki opravljajo danes. Zanimalo nas je, ali gre za področje izobraževanja, iz katerega so se izobraževali že med športno kariero, ali gre za področje športa, ali pa so trenutno zaposleni na povsem drugem področju. Magistrsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo opisali področja zaključka športne kariere, poklicne kariere športnika, zaposlitev športnikov v Slovenski vojski in področje iskalcev prve zaposlitve. V empiričnem delu magistrskega dela smo s pomočjo anketnega vprašalnika in dovolj velikega vzorca anketirancev odgovarjali na naslednja raziskovalna vprašanja: Kako športniki sprejemajo dejstva o koncu športne kariere in začetku iskanja zaposlitve, kako je izobrazba povezana s trenutno zaposlitvijo nekdanjih športnikov in kateri dejavniki in na kakšen način vplivajo na zaposlitev športnikov po končani športni karieri. V empiričnem delu smo komentirali in grafično prikazali odgovore anketirancev, ki smo jih med seboj primerjali tudi glede na sekundarno in terciarno stopnjo izobraženosti anketirancev. Prišli smo do ugotovitev, da se je večina nekdanjih športnikov že v času športne kariere dovolj dobro zavedala, da bodo po koncu športne kariere morali čim prej stopiti na trg dela in njihovi dohodki ne bodo več odvisni od športnih rezultatov. Ugotovili smo tudi, da je večina nekdanjih športnikov zaposlena na področju, na katerem so se izobraževali in ne na področju športa. Menimo, da bi se morale Športne zveze in Olimpijski komite Slovenije v prihodnje bolj angažirati in pomagati pri iskanju prve zaposlitve vrhunskim športnikom, ki so zaključili športno pot. Ključne besede: zaposlitev, nekdanji športniki, dvojna kariera, poklicna kariera športnika, prva zaposlitev Objavljeno v DKUM: 28.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 4
Celotno besedilo (805,85 KB) |
2. Dilema sodobne ženske: družina ali kariera?Maruša Rebernik, 2024, magistrsko delo Opis: Delo obravnava izzive in dileme, s katerimi se soočajo sodobne ženske pri usklajevanju družinskih in kariernih obveznosti. Namen je bil preučiti dileme, ki se nanašajo na usklajevanje teh dveh sfer, s pomočjo predhodnih raziskav in anketnega vprašalnika. Pri raziskavi je bil poudarek predvsem na starosti žensk, izobrazbi žensk, področju dela in starosti žensk ob rojstvu prvega otroka. Glavni rezultati so pokazali, da je družina ključna vrednota, ki je enako pomembna za ženske vseh starosti. Dejavnik starosti ob rojstvu prvega otroka pa je vpliven in ključen za razvoj in zavzetost kariere žensk. Samo preučevanje teorije pa nakazuje na pomembnost in potrebo po podpori delodajalcev in družbe, da ženske lahko lažje in učinkovito usklajujejo svoje mnoge vloge. Ključne besede: materinstvo, kariera, dilema, diskriminacija, usklajevanje Objavljeno v DKUM: 18.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 25
Celotno besedilo (1,96 MB) |
3. |
4. Vpliv poškodb na karierno pot slovenskih športnikovHaris Velić, 2024, diplomsko delo Opis: Povečana telesna dejavnost, ki je ključna značilnost športa, pomembno vpliva na zdravje in razvoj človeškega organizma, vendar lahko tudi privede do športnih poškodb, ki imajo resne posledice. Športne poškodbe so stalno tveganje, še posebej v kontaktnih športih, ki lahko vplivajo na uspeh športnikov. Najpogostejše športne poškodbe vključujejo udarce, zvine, zlome in pretrese v nekaterih primerih pa tudi smrtno nevarne poškodbe. Športne poškodbe se razvrščajo glede na resnost, pri čemer ločimo smrtne, težke, srednje težke, lahke in neznatne poškodbe. Večina športnih poškodb so blage poškodbe, vendar se število poškodb zmeraj povečuje, saj športniki pogosto doživijo več kot eno poškodbo v svoji karieri. Pogoste so udarnine sklepov, mišični nategi in zvini. Poleg akutnih športnih poškodb, ki se zgodijo ob trenutnem delovanju tuje sile, se pojavljajo tudi kronične poškodbe, ki izhajajo iz ponavljajočih se mikro poškodb zaradi preobremenitve tkivnih struktur. Te poškodbe se razvijajo postopoma in so lahko dolgotrajne, kar lahko privede do prekinitve športne kariere ali invalidnosti. Športne poškodbe imajo pomemben vpliv na športnikovo kariero. Ključne besede: vpliv poškodb na športnike, stres in duševne težave, preprečevanje športnih poškodb, okrevanje po poškodbah, športna kariera. Objavljeno v DKUM: 08.04.2024; Ogledov: 310; Prenosov: 31
Celotno besedilo (499,16 KB) |
5. Ženske v zasebnovarnostnih službah in policijiTea Gorogranc, Tomaž Čas, 2006, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Ključne besede: policija, zasebno varovanje, ženske, policistke, varnostnice, kariera, karierni sistem Objavljeno v DKUM: 21.03.2024; Ogledov: 185; Prenosov: 9
Celotno besedilo (365,20 KB) |
6. Model načrtovanja kariere v podjetju xLea Krošlin, 2023, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga z naslovom "Model načrtovanja kariere v Podjetju X" se osredotoča na analizo kariernega razvoja v izbranem podjetju ter izgradnjo ustreznega modela za usmerjanje kariernih poti zaposlenih. Cilj naloge je bil pridobiti vpogled v ovire in motivacijo zaposlenih za načrtovanje kariere ter na podlagi teh spoznanj oblikovati učinkovit model načrtovanja kariere. Na podlagi pridobljenih spoznanj je bil razvit model načrtovanja kariere v Podjetju X. Ta model vključuje smernice, priporočila in možnosti napredovanja, ki so razumljive zaposlenim. Poleg tega je model prilagojen za spodbujanje notranjega napredovanja ter omogoča razvoj veščin in kompetenc zaposlenih skozi različne horizontalne in vertikalne poti. Ustrezen model načrtovanja kariere ima ključno vlogo pri motiviranju zaposlenih, izboljšanju njihovega zadovoljstva ter ohranjanju talentov v organizaciji. Podjetje X lahko s pravilno implementacijo tega modela ustvari stimulativno in spodbudno delovno okolje ter pospeši rast ter razvoj svojih zaposlenih.
V sklepnem delu naloge so podani konkretni predlogi za izvajanje modela načrtovanja kariere v Podjetju X skupaj z ukrepi za izboljšanje obstoječega sistema kariernega razvoja. Ustrezna implementacija tega modela bo podjetju omogočila boljšo usmeritev kariernih poti zaposlenih ter dolgoročno pripomogla k njihovi rasti in uspehu organizacije. Ključne besede: kariera, načrtovanje kariere, razvoj Objavljeno v DKUM: 20.12.2023; Ogledov: 459; Prenosov: 36
Celotno besedilo (1,55 MB) |
7. Vpliv hedonizma na karierna pričakovanjaTjaša Rutar, 2023, diplomsko delo Opis: Predstavili bomo kako hedonizem vpliva na karierna pričakovanja mladih in kakšne prednosti ter slabosti prinaša vključevanje hedonizma. Hkrati smo se osredotočili tudi na ravnovesje javnega in zasebnega življenja, ki je za hedonistično razmišljanje prav tako pomembno. Za raziskavo vpliva hedonizma na karierna pričakovanja smo se odločili zato, ker sami želimo vključiti hedonistična nagnjenja v svojo kariero, in nas je zato zanimalo kakšne so prednosti in kakšne posledice lahko prinesejo hedonistična nagnjenja v naša karierna pričakovanja.
Namen naloge je boljše razumevanje hedonizma in kariernih pričakovanj in ravnovesja med javnim in zasebnim življenjem. Uporabili smo sekundarne vire, ki smo jih pred pisanjem preučili, kvalitativni pristop, za zbiranje podatkov pa smo uporabili anketni vprašalnik.
Ugotovili smo, kakšne so prednosti in slabosti vpliva hedonizma na karierna pričakovanja in kakše so prednosti ter slabosti vključevanja hedonizma v karierna pričakovanja. Ugotovili smo tudi kaj dandanes organizacije iščejo v mladih iskalcih zaposlitve in kako uskladiti javno in zasebno življenje, da bo posameznik lahko užival v obojem. Dotaknili smo se tudi izzivov mladih pri iskanju njihove prve zaposlitve. Na podlagi naših ugotovitev smo podali tudi predloge za vključevanje hedonizma v naša karierna pričakovanja.
Po preučitvi sekundarnih virov in skozi lastno raziskavo smo ugotovili, da je vključevanje hedonizma zelo razširjeno, vendar se je potrebno zavedati, da lahko prinese tudi posledice, če se ne zavedamo, da se mora hedonizem vključevati v določeni meri in premišljeno. Ključne besede: hedonizem, kariera, pričakovanja Objavljeno v DKUM: 10.10.2023; Ogledov: 328; Prenosov: 32
Celotno besedilo (1,69 MB) |
8. ŽENSKE IN RAZVOJ KARIERE V MANAGEMENTUNina Šmigoc, 2023, magistrsko delo Opis: Vedno več žensk zavzema visoke položaje na vseh ravneh poslovnega, političnega in družabnega življenja. Vendar se kljub temu še vedno najdejo mnenja, da ženske v družbi nimajo enakovredne moči, vloge in statusa, kot ga imajo moški. Pot, do katere so danes ženske prišle, je bila vsekakor dolga, še vedno pa bo potrebno veliko truda, da bodo ženske na delovnih mestih enako obravnavane kot moški. Moškim je veliko prihranjenega, ženske pa šele takrat, ko uskladijo kariero z družino, prebijejo stekleni strop. Pa vendar ženske niso edine, ki lahko vplivajo na to. Tukaj so tudi podjetja, ki lahko s svojo politiko izboljšajo položaj žensk, k temu pa pripomore tudi zakonodaja. Tudi moški so ženske skozi ves ta čas začeli sprejemati kot sebi enakovredne, kot poslovne partnerke. Ženske na položajih menedžerk dokazujejo, da je možno z ambicioznostjo in discipliniranostjo doseči enako ali veliko več kot moški na enakih položajih. Večina žensk si že pred začetkom kariere postavlja vprašanje, kariera in/ali družina, saj na ženske veliko bolj vpliva rojstvo otroka in skrb zanj kot na moške. Prav v obdobju, ko ženska začne ustvarjati kariero, se mora odločiti, ali želi biti mama, to pa seveda prinaša določene spremembe in bremena v življenju. Cikel ženske se močno razlikuje od cikla moškega. Ženske vsekakor pogosteje doživljajo konflikt med družino in delom kot moški, kljub temu, da je število delovnih ur v večji meri izenačeno med spoloma. Kariera ženske se razlikuje od moške predvsem v tem, da se ženske odločijo o kariernih možnostih šele takrat, ko razmislijo, kakšen vpliv bodo imele te na družino. V večini evropskih držav obstaja negativna povezanost med zaposlitvijo žensk in materinstvom. Kadar govorimo o enakopravnosti žensk na trgu dela, s tem mislimo na enake možnosti za zaposlitev, enako plačilo za enako zahtevno delo, enako dostopnost do zahtevnejših delovnih mest ter zagotavljanje enakih pogojev dela, ki upoštevajo specifične potrebe žensk, predvsem z vidika varovanja materinstva. Žal se še vedno potencial ženske delovne sile podcenjuje, saj je žensko delo podcenjeno, manj vrednoteno in slabše plačano, zato ženske na poklicni poti spremljajo številne težave in ovire. Kljub temu pa se ženske danes zavedajo, da je doseganje želenih rezultatov in uspehov v veliki meri odvisno od njih samih, njihovih ambicij, samozavesti, truda in želja. Ključne besede: ženske, kariera, management Objavljeno v DKUM: 16.08.2023; Ogledov: 729; Prenosov: 72
Celotno besedilo (1,96 MB) |
9. Preoblikovanje študijskega dela (študijskih in obštudijskih nalog) na vzorcu študentov: opredelitev konstrukta in razvoj vprašalnika : opredelitev konstrukta in razvoj vprašalnikaValentina Čufar, 2022, magistrsko delo Opis: Preoblikovanje dela je vse pomembnejša proaktivna strategija, ki zaposlenim pomaga prilagoditi delo lastnim potrebam. Po drugi strani pa je na študentski populaciji slednje še precej neraziskano področje. Namen raziskave je proučiti preoblikovanje študija in razviti vprašalnik, ki nam bo omogočal merjenje konstrukta. Slednje smo preverjali preko dveh ločenih raziskav – kvalitativne in kvantitativne raziskave. V prvi kvalitativni raziskavi je sodelovalo 15 študentov, s katerimi smo izvedli polstrukturirane intervjuje in preko tega skušali pridobiti uvid v njihovo doživljanje študija in boljše razumevanje preoblikovanja študija med študenti. Na podlagi ugotovitev prve raziskave smo razvili vprašalnik. Pri razvoju vprašalnika smo se naslanjali tudi na dosedanje vprašalnike razvite za delovno populacijo. Druga, kvantitativna raziskava pa je služila preliminarni validaciji vprašalnika. Izvedena je bila na 136 študentih slovenskih univerz. V drugi raziskavi smo prav tako preverjali povezanost preoblikovanja študija z drugimi konstrukti, ki so se izkazali kot pomembni pri preoblikovanju dela. Vključili smo zadovoljstvo s študijem, zavzetost, izgorelost, proaktivno osebnost in karierno prilagodljivost. Rezultati večinoma kažejo na statistično pomembne povezanosti, v skladu s pričakovanji. Najslabše povezanosti so se pojavile z zadovoljstvom s študijem. Na podlagi ugotovitev lahko preoblikovanje študija definiramo kot samoiniciativne akcije, ki jih študentje uvedejo v okviru študijskih ali obštudijskih dejavnosti, z namenom, da bi razvili svoje veščine, izboljšali svoje karierne priložnosti in študij prilagodili sebi in svojim željam. Podobno kot zaposleni preoblikujejo svoje delo, tudi študentje študij preoblikujejo preko treh dimenzij: preoblikovanje nalog, preoblikovanje odnosov in kognitivno preoblikovanje. Kvantitativna raziskava je spoznanja potrdila in nadgradila. Ugotovitve kažejo, da je pri preoblikovanju študijskih nalog posebej pomembno preoblikovanje študija z dodajanjem nalog, pri preoblikovanju odnosov pa predvsem preoblikovanje odnosov s sošolci in ostalimi. Pričujoča raziskava je temeljnega pomena za nadaljnjo raziskovanje preoblikovanja študija, tako kvalitativno kot tudi kvantitativno. Ključne besede: preoblikovanje študija, študentje, proaktivnost, obštudijske dejavnosti, študijske naloge, kariera Objavljeno v DKUM: 05.04.2022; Ogledov: 789; Prenosov: 81
Celotno besedilo (2,81 MB) |
10. Dejavniki razvoja dvojne kariere športnikovPetra Robnik, 2020, doktorska disertacija Opis: Problematiko vrhunskih športnikov po končani športni karieri predstavlja predvsem prehod iz športne v poklicno kariero, ki je za vrhunske športnike lahko težaven zaradi neustrezne izobrazbe ali usposobljenosti, pridobljene med športno kariero in s tem povezano ustrezno ekonomsko vključitvijo vrhunskega športnika v poklicno kariero. Različni podporni mehanizmi in statusne pravice športnikov na področju izobraževanja in zaposlovanja omogočajo športniku konkretne rešitve, ki rešujejo to problematiko. Pri vstopu športnika na trg dela je ključna športnikova izobrazba in usposobljenost ter njegova sposobnost znanja in kompetence, pridobljene v športu, prenesti v poslovno okolje. Področje dvojne kariere športnikov zahteva na nacionalni ravni usklajeno delovanje in povezovanje več deležnikov. Namen doktorske disertacije je bil raziskati vpliv situacijskih dejavnikov na prehod iz kariere športnika v poklicno kariero. Z vzpostavitvijo celovitega modela podpore dvojne kariere športnikov na sistematičen način na nacionalni ravni, bomo športnikom zagotovili primerno izobraženost in usposobljenost za vstop na trg dela. Pomembno je med-nivojsko in medinstitucionalno sodelovanje, ter spodbujanje dobrih praks. V sklopu raziskave nas je zanimalo vprašanje kateri situacijski dejavniki vplivajo na družbeni razred športnika po koncu športne kariere in kako velik je njihov vpliv? Skladno s tem je bila postavljena tudi teza doktorske disertacije in osem hipotez, s pod hipotezami. V okviru raziskovalne strategije smo preučevali vpliv situacijskih dejavnikov (okolja) in zavzetosti športnika na družbeni razred športnika po koncu športne kariere. Preučili smo vplive neodvisnih spremenljivk: športnikovo socialno okolje (H1), športna panoga (H2), programi dvojne kariere športnikov (H3), podpora izobraževalnih organizacij (H4), podpora kadrovskega managementa (H5), sistemska podpora države (H6), zavzetost športnika (H7), družbeni razred staršev športnikov (H8), na odvisno spremenljivko: družbeni razred športnika pet let po koncu kariere. Metodološki okvir raziskave je v prvi fazi vključeval pridobivanje podatkov s teoretičnimi izhodišči. Na osnovi teoretičnih predpostavk je bil razvit konceptualni raziskovalni model (hipoteze), ter delovni model kakovosti kariernega prehoda športnika, ki opredeljuje teoretične konstrukte in spremenljivke, zajete v raziskavo. V drugi fazi empiričnega raziskovanja smo predvideli kvantitativni pristop zbiranja in analize podatkov. Za namen raziskave je bilo v izbranem vzorcu zajetih 49 nekdanjih vrhunskih športnikov (n = 49), iz 17 različnih športnih panog. Na osnovi empirične raziskave smo podali ugotovitve, ki smo jih nadgradili še s kritično analizo in primerjavo modela z Evropsko unijo. Skladno z delovnim modelom kakovosti kariernega prehoda športnika pet let po koncu športne kariere in metodološkim okvirom raziskovanja smo potrdili pet delovnih hipotez oziroma pod hipotez in sicer na družbeni razred športnika pet let po koncu športne kariere, statistično značilno vplivajo: športnikovo socialno okolje (H1) (β = -0,44 p < 0,05) in programi dvojne kariere športnikov (H3) (β = 0,34, p < 0,05). Sistemska podpora države pa statistično značilno vpliva na podporo športne panoge (H6b) (β = 0,44, p < 0,01); podporo programov dvojne kariere športnikov (H6c ) (β = 0,47, p < 0,01) in podporo trga dela (H6d) (β = -0,52, p < 0,001). Ključni dejavniki razvoja dvojne kariere športnikov, ki izhajajo iz ugotovitev doktorske disertacije so izobrazba, podpora staršev in vrstnikov za izobraževanje, programi dvojne kariere športnikov, ter sistemska podpora države. Aplikativna vrednost doktorske disertacije je neposredno v vzpostavitvi podlag in smernic za nadaljnji razvoj modela dvojne kariere športnikov v Sloveniji, ki bo celovito in trajnostno reševal vprašanja, s katerimi se srečujejo vrhunski športniki. Na ta način bo sistematično vzpostavljen ustrezen model dvojne kariere športnikov na nacionalni ravni. Ključne besede: Dvojna kariera športnikov, vrhunski športniki, model dvojne kariere, dejavniki razvoja Objavljeno v DKUM: 09.03.2022; Ogledov: 1401; Prenosov: 127
Celotno besedilo (3,64 MB) |