Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Vedno več žensk zavzema visoke položaje na vseh ravneh poslovnega, političnega in družabnega življenja. Vendar se kljub temu še vedno najdejo mnenja, da ženske v družbi nimajo enakovredne moči, vloge in statusa, kot ga imajo moški. Pot, do katere so danes ženske prišle, je bila vsekakor dolga, še vedno pa bo potrebno veliko truda, da bodo ženske na delovnih mestih enako obravnavane kot moški. Moškim je veliko prihranjenega, ženske pa šele takrat, ko uskladijo kariero z družino, prebijejo stekleni strop. Pa vendar ženske niso edine, ki lahko vplivajo na to. Tukaj so tudi podjetja, ki lahko s svojo politiko izboljšajo položaj žensk, k temu pa pripomore tudi zakonodaja. Tudi moški so ženske skozi ves ta čas začeli sprejemati kot sebi enakovredne, kot poslovne partnerke. Ženske na položajih menedžerk dokazujejo, da je možno z ambicioznostjo in discipliniranostjo doseči enako ali veliko več kot moški na enakih položajih. Večina žensk si že pred začetkom kariere postavlja vprašanje, kariera in/ali družina, saj na ženske veliko bolj vpliva rojstvo otroka in skrb zanj kot na moške. Prav v obdobju, ko ženska začne ustvarjati kariero, se mora odločiti, ali želi biti mama, to pa seveda prinaša določene spremembe in bremena v življenju. Cikel ženske se močno razlikuje od cikla moškega. Ženske vsekakor pogosteje doživljajo konflikt med družino in delom kot moški, kljub temu, da je število delovnih ur v večji meri izenačeno med spoloma. Kariera ženske se razlikuje od moške predvsem v tem, da se ženske odločijo o kariernih možnostih šele takrat, ko razmislijo, kakšen vpliv bodo imele te na družino. V večini evropskih držav obstaja negativna povezanost med zaposlitvijo žensk in materinstvom. Kadar govorimo o enakopravnosti žensk na trgu dela, s tem mislimo na enake možnosti za zaposlitev, enako plačilo za enako zahtevno delo, enako dostopnost do zahtevnejših delovnih mest ter zagotavljanje enakih pogojev dela, ki upoštevajo specifične potrebe žensk, predvsem z vidika varovanja materinstva. Žal se še vedno potencial ženske delovne sile podcenjuje, saj je žensko delo podcenjeno, manj vrednoteno in slabše plačano, zato ženske na poklicni poti spremljajo številne težave in ovire. Kljub temu pa se ženske danes zavedajo, da je doseganje želenih rezultatov in uspehov v veliki meri odvisno od njih samih, njihovih ambicij, samozavesti, truda in želja.
Ključne besede: ženske, kariera, management
Objavljeno v DKUM: 16.08.2023; Ogledov: 196; Prenosov: 25
Celotno besedilo (1,96 MB)

Opis: Problematiko vrhunskih športnikov po končani športni karieri predstavlja predvsem prehod iz športne v poklicno kariero, ki je za vrhunske športnike lahko težaven zaradi neustrezne izobrazbe ali usposobljenosti, pridobljene med športno kariero in s tem povezano ustrezno ekonomsko vključitvijo vrhunskega športnika v poklicno kariero. Različni podporni mehanizmi in statusne pravice športnikov na področju izobraževanja in zaposlovanja omogočajo športniku konkretne rešitve, ki rešujejo to problematiko. Pri vstopu športnika na trg dela je ključna športnikova izobrazba in usposobljenost ter njegova sposobnost znanja in kompetence, pridobljene v športu, prenesti v poslovno okolje. Področje dvojne kariere športnikov zahteva na nacionalni ravni usklajeno delovanje in povezovanje več deležnikov. Namen doktorske disertacije je bil raziskati vpliv situacijskih dejavnikov na prehod iz kariere športnika v poklicno kariero. Z vzpostavitvijo celovitega modela podpore dvojne kariere športnikov na sistematičen način na nacionalni ravni, bomo športnikom zagotovili primerno izobraženost in usposobljenost za vstop na trg dela. Pomembno je med-nivojsko in medinstitucionalno sodelovanje, ter spodbujanje dobrih praks. V sklopu raziskave nas je zanimalo vprašanje kateri situacijski dejavniki vplivajo na družbeni razred športnika po koncu športne kariere in kako velik je njihov vpliv? Skladno s tem je bila postavljena tudi teza doktorske disertacije in osem hipotez, s pod hipotezami. V okviru raziskovalne strategije smo preučevali vpliv situacijskih dejavnikov (okolja) in zavzetosti športnika na družbeni razred športnika po koncu športne kariere. Preučili smo vplive neodvisnih spremenljivk: športnikovo socialno okolje (H1), športna panoga (H2), programi dvojne kariere športnikov (H3), podpora izobraževalnih organizacij (H4), podpora kadrovskega managementa (H5), sistemska podpora države (H6), zavzetost športnika (H7), družbeni razred staršev športnikov (H8), na odvisno spremenljivko: družbeni razred športnika pet let po koncu kariere. Metodološki okvir raziskave je v prvi fazi vključeval pridobivanje podatkov s teoretičnimi izhodišči. Na osnovi teoretičnih predpostavk je bil razvit konceptualni raziskovalni model (hipoteze), ter delovni model kakovosti kariernega prehoda športnika, ki opredeljuje teoretične konstrukte in spremenljivke, zajete v raziskavo. V drugi fazi empiričnega raziskovanja smo predvideli kvantitativni pristop zbiranja in analize podatkov. Za namen raziskave je bilo v izbranem vzorcu zajetih 49 nekdanjih vrhunskih športnikov (n = 49), iz 17 različnih športnih panog. Na osnovi empirične raziskave smo podali ugotovitve, ki smo jih nadgradili še s kritično analizo in primerjavo modela z Evropsko unijo. Skladno z delovnim modelom kakovosti kariernega prehoda športnika pet let po koncu športne kariere in metodološkim okvirom raziskovanja smo potrdili pet delovnih hipotez oziroma pod hipotez in sicer na družbeni razred športnika pet let po koncu športne kariere, statistično značilno vplivajo: športnikovo socialno okolje (H1) (β = -0,44 p < 0,05) in programi dvojne kariere športnikov (H3) (β = 0,34, p < 0,05). Sistemska podpora države pa statistično značilno vpliva na podporo športne panoge (H6b) (β = 0,44, p < 0,01); podporo programov dvojne kariere športnikov (H6c ) (β = 0,47, p < 0,01) in podporo trga dela (H6d) (β = -0,52, p < 0,001). Ključni dejavniki razvoja dvojne kariere športnikov, ki izhajajo iz ugotovitev doktorske disertacije so izobrazba, podpora staršev in vrstnikov za izobraževanje, programi dvojne kariere športnikov, ter sistemska podpora države. Aplikativna vrednost doktorske disertacije je neposredno v vzpostavitvi podlag in smernic za nadaljnji razvoj modela dvojne kariere športnikov v Sloveniji, ki bo celovito in trajnostno reševal vprašanja, s katerimi se srečujejo vrhunski športniki. Na ta način bo sistematično vzpostavljen ustrezen model dvojne kariere športnikov na nacionalni ravni.
Ključne besede: Dvojna kariera športnikov, vrhunski športniki, model dvojne kariere, dejavniki razvoja
Objavljeno v DKUM: 09.03.2022; Ogledov: 819; Prenosov: 83
Celotno besedilo (3,64 MB)

Opis: Povzetek Osnovni namen diplomskega dela je bil raziskati, kakšen je pogled staršev na razvoj kariere mladega športnika, in primerjati med seboj starše, ki delujejo v vlogi trenerja, in tiste, ki sami niso trenerji, imajo pa oboji otroka športnika. V teoretičnem delu smo opredelili športno kariero in njene vrednote. Predstavili smo model razvoja športne kariere po Wylleman, De Knop in Reints (2013). Opredelili smo gibalno-aktivno srednje in pozno razvojno obdobje otroka po različnih vidikih, kot so: telesni, psihološki, socialni in športni vidik razvoja otroka. Podrobneje smo opisali inicializacijsko stopnjo razvoja otroka. Izpostavili smo probleme zgodnje specializacije v športu, njene značilnosti in kako vpliva na otrokovo zdravje v daljšem časovnem obdobju. Izpostavili smo strokovnost, stališča in koncepte športnega starševstva ter pozitivne in negativne vplive vključevanja staršev v otrokov šport. V zadnjem delu teoretičnega uvoda smo opisali različne poglede različnih avtorjev in njihove ugotovitve v zvezi s temo diplomske naloge. V empiričnem delu smo z metodo polstrukturiranega intervjuja intervjuvali pet staršev, ki so trenerji in imajo sami otroka športnika, in pet staršev, ki sami niso trenerji in imajo otroka športnika. Vprašanja smo oblikovali sami po metodi logičnega sklepanja za čim boljše, konkretne in verodostojne odgovore. Intervjuvance smo najprej poklicali po telefonu in se na osnovi njihovih dovoljenj dogovorili za sestanek, kjer smo intervju v celoti posneli. Na podlagi odgovorov, ki smo jih pridobili iz intervjujev, smo preverili zastavljene hipoteze. V sklepnem delu naloge smo podali lastna stališča glede raziskave, pridobljene s tem diplomskim delom.
Ključne besede: otroci, starši, model, motivacija, šport, kariera, inicializacija, specializacija, razvoj
Objavljeno v DKUM: 16.11.2021; Ogledov: 540; Prenosov: 36
Celotno besedilo (1,54 MB)

Opis: V sodobnem svetu naj bi si bili moški in ženske enakopravni, saj imamo enake pravice in dolžnosti. Pa vendar temu pogosto ni tako. V kariernem svetu, še zlasti v managementu, se ženske srečujejo z ovirami, ki so pogosto drugačne od tistih, s katerimi se srečujejo moški, še posebej pa so postavljene višje, zato jih je toliko težje obiti. Karierne ovire pa so bile za ženske še veliko višje v preteklosti. Pot do današnjega stanja je bila dolga, pa vendar je potrebno še veliko truda, da bodo ženske na delovnih mestih dejansko enakopravne. Časi, ko je bila ženska smatrana zgolj kot žena in mater, so stvar preteklosti, saj vemo, da so ženske ne le sposobne delati, temveč tudi svoje delo opravljajo kvalitetno. To pa ne velja le za lažja dela, temveč tudi za vodstvene položaje. Ženske managerke dokazujejo, da je možno z discipliniranostjo in ambicioznostjo doseči enako ali še več kot dosežejo moški. Pa vendar se na tej poti srečujejo z ovirami, ki so moškim kolegom prihranjene. Šele ko prebijejo stekleni strop, uskladijo kariero z družino in preidejo stereotipe, dobijo možnost, da se izkažejo. Potrebna je torej determiniranost za uspeh. Niso pa ženske edine, ki imajo možnost, da zmanjšajo ovire. Za takšno politiko morajo skrbeti tudi podjetja, pomaga pa tudi zakonodaja. Nagibanj k enakopravnosti je tako veliko, v prihodnosti pa jih lahko pričakujemo vse več. Kljub temu da smo v pravi smeri do enakopravnosti, pa ta še ni bila dosežena, saj morajo načeloma ženske še vedno vložiti več napora, da se povzpnejo po managerski piramidi. Podjetja pa lahko za večjo vključenost žensk omejijo število moških managerjev, uvajajo ženska mentorstva ali celo ženske mreže.
Ključne besede: Management, Ženske, Vodenje, Karierne ovire, Kariera, Stereotipi, Enakopravnost, Stekleni strop, Žensko vodenje
Objavljeno v DKUM: 15.10.2021; Ogledov: 735; Prenosov: 110
Celotno besedilo (1,10 MB)

Opis: Zaključno delo se osredotoča na področje kompetenc in njihove vloge za razvoj kariere. V prvi vrsti je bil naš namen predstaviti področje na način, ki je zanimiv, in predstavlja uporabno vrednost za tiste, ki to področje že poznajo, in je ob tem razumljiv tudi za tiste, ki se s tem področjem do sedaj še niso pobližje spoznali. Kompetence vedno bolj pridobivajo veljavo; vedno večjo pozornost jim posvečajo organizacije in hkrati postajajo vedno bolj pomembne tudi za posameznika in njegov razvoj. V prvem delu, ki se je nanašal na teoretične osnove tega področja, smo predstavili nekaj osnovnih definicij kompetenc avtorjev, ki so se v preteklosti ukvarjali s preučevanjem področja kompetenc. Naredili smo krajši pregled razvoja in preučevanja kompetenc v času. Podrobno smo predstavili zgradbo kompetenc in njihove sestavne dele ter spoznali delitve kompetenc po ravneh, dimenzijah in področjih. V drugem delu teoretičnega dela naloge smo se usmerili v tisti bolj praktični vidik kompetenc iz smeri organizacije. Raziskali smo, kakšna je vloga kompetenc v kadrovskih procesih. Podrobneje smo predstavi management kompetenc in kompetenčne modele ter se v povezavi z izbranim naslovom zaključnega dela usmerili še v področje razvoja kompetenc in posledično razvoja kariere. Raziskovalni del naloge smo želeli zasnovati tako, da ne bi pridobili le podatkov, ki jih potrebujemo za analizo izbranega področja. Usmerili smo se predvsem v to, da anketni vprašalnik, ki smo ga zasnovali, predstavlja tudi uporabno vrednost za vsakega anketiranega. Želeli smo, da anketirancu rešen anketni vprašalnik predstavlja neke vrste kazalnik o tem, na kateri točki je njihova razvitost kompetenc. Hkrati jih rezultat ocenjenih kompetenc kaže, na področju katerih kompetenc in njihovega razvoja bi morali v prihodnje storiti več, saj lahko to predstavlja ključni pozitivni vpliv tudi na razvoj njihove kariere. Cilj zaključnega dela je bilo ugotoviti, ali se zaposleni zavedajo pomembnosti kompetenc in njihovega razvoja ter vpliva le-teh na razvoj njihove lastne kariere. V ta namen smo oblikovali seznam petnajstih najpomembnejših kompetenc, ki vplivajo na razvoj kariere. Anketirani so ocenjevali pomembnost, trenutno razvitost in potrebo po razvijanju izbranih kompetenc v prihodnje. Ugotovili smo, da se anketirani v povprečju zavedajo pomembnosti kompetenc ter njihovega vpliva na razvoj kariere. Povprečne ocene razvitosti kompetenc kažejo, da so kompetence pri posamezniku dobro razvite. Rezultati v raziskovalnem delu so nam pokazali tudi, katere kompetence so na preučevanem vzorcu anketiranih najbolj razvite.
Ključne besede: kompetence, razvoj, kariera
Objavljeno v DKUM: 18.06.2020; Ogledov: 1292; Prenosov: 229
Celotno besedilo (2,06 MB)