| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
OPTIMIZACIJA TEHNOLOŠKEGA PROCESA IZDELAVE KARTONA Z UVAJANJEM CO2 V PAPIRNO PULPO
Branka Viltužnik, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo se posvetili izboljšanju tehnološkega procesa izdelave kartona. Eksperimentalno raziskavo smo opravili v realnem okolju kartonažne tovarne skozi daljše obdobje. S povečanim deležem uporabe recikliranih vlaken ter z uvajanjem zaprtih krožnih procesov papirna industrija sicer zmanjša stroške in vplive na okolje, vendar so to tudi glavni vzroki za povečanje mikrobiološke aktivnosti. Kakovost kartona se zmanjša zaradi prisotnosti mikroorganizmov, ki povzročijo nihanja pH vrednosti in neenakomerno raztapljanje CaCO3, ki se zadnje čase vedno bolj uporablja tudi kot polnilo. Izsledki raziskave so pokazali, da se z uvajanjem CO2 v papirno pulpo stabilizirajo pogoji za ohranjanje karbonatnega ravnotežja v mokrih fazah, posledično se zmanjša mikrobiološka aktivnost in poraba kemikalij, stabilizira se pH vrednost; vse skupaj pa pripomore k zanesljivejši proizvodnji in boljši kakovosti izdelka.
Ključne besede: karton, papirna pulpa, CO2, karbonatno ravnotežje, odvodnjavanje, retencija, alkaliteta
Objavljeno: 16.09.2009; Ogledov: 2487; Prenosov: 566
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

5.
6.
VPLIV ELEKTROGALVANSKEGA SISTEMA NA IZLOČANJE VODNEGA KAMNA
Mateja Dobravc, 2011, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil ugotoviti vpliv naprave Aquabion , na lastnosti (sestavo) vode in na izločanje vodnega kamna. Gre za elektrogalvanski sistem in se uporablja za nevtralizacijo vodnega kamna. V prvem delu diplomske naloge smo analizirali vzorce neobdelane vode in vzorce vod po uporabi Aquabiona ter jih primerjali med sabo. V vzorcih vod smo izmerili temperaturo, pH vrednost, prevodnost, trdote in določili vsebnost cinka. Z rezultati analiz smo računsko preverili karbonatno ravnotežje. V drugem delu smo zgradbo vodnega kamna opazovali pod mikroskopom in jo natančneje identificirali s praškovno rentgensko difrakcijo. Vse analize vod smo prav tako naredili za vzorce vod obdelane z magnetom ter analizirali zgradbo izločenega vodnega kamna. Ugotovili smo, da se lastnosti vode po uporabi Aquabiona ali po magnetni obdelavi bistveno ne spremenijo. Malenkostno se poveča vsebnost cinka v vodi obdelani z Aquabionom. Rezultati računskega preverjanja karbonatnega ravnotežja so pokazali, da so vzorci vod nagnjeni k izločanju vodnega kamna. Izločeni vodni kamen iz vode po uporabi Aquabiona je bil na otip bolj prašnat in ga je bilo nekoliko lažje odstraniti iz podlage, kot vodni kamen, ki se je izločil iz neobdelane vode in vode po magnetni obdelavi. Pod mikroskopom smo videli kristale aragonita. Praškovna rentgenska difrakcija je pokazala, da je v vodnem kamnu vseh vzorcev prisoten aragonit, v vzorcih neobdelane vode pa tudi manjši del kalcita.
Ključne besede: karbonatno ravnotežje, elektrogalvanski sistem, aragonit, kalcit
Objavljeno: 24.01.2011; Ogledov: 2304; Prenosov: 291
.pdf Celotno besedilo (2,36 MB)

7.
EKSPERIMENTALNA DOLOČITEV VPLIVA ELEKTROMAGNETNEGA POLJA NA IZLOČANJE VODNEGA KAMNA
Tadeja Volaušek, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo proučevali vpliv elektromagnetnega polja na izločanje vodnega kamna. Namen dela je bil eksperimentalno dokazati, da se v primeru obdelane vode na grelcu bojlerja nabere manj vodnega kamna kot pri neobdelani vodi. Izvedli smo tri različne eksperimente z uporabo generatorja magnetnega polja Multi PLUS, ki omogoča dve možnosti obratovanja. Prva bi naj povzročila raztapljanje vodnega kamna, ki je v sistemu že prisoten, druga možnost pa preprečila odlaganje in kopičenje trdih oblog na kontaktne površine. Eksperimente smo izvajali na dveh linijah, da smo lahko primerjali razliko med obdelano in neobdelano linijo. Prvi eksperiment je bil namenjen opazovanju raztapljanja vodnega kamna, druga dva pa vzdrževanju površin cevi in grelca pri višjih in nižjih frekvencah. Na osnovi rezultatov lahko v vseh treh eksperimentih potrdimo pozitivno delovanje elektromagnetne naprave.
Ključne besede: elektromagnetna obdelava vode, vodni kamen, karbonatno ravnotežje, kalcijev karbonat, mehčanje vode
Objavljeno: 22.09.2014; Ogledov: 1042; Prenosov: 97
.pdf Celotno besedilo (1,60 MB)

8.
Razvoj pilotne naprave za optimizacijo kakovosti vode z uvajanjem ogljikovega dioksida
Andrej Mekiš, 2016, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je bil razviti pilotno napravo za kontrolirano uvajanje ogljikovega dioksida v vodo ter proučiti dejavnike, ki vplivajo na tvorbo vodnega kamna in učinkovitost dodajanja ogljikovega dioksida pri preprečevanju le-tega. Temu so sledili poskusi na pilotni napravi, izdelani za opazovanje izločanja vodnega kamna v cevovodih in v toplotnem prenosniku. V prvi fazi raziskave so bili izvedeni preliminarni poskusi na osnovni pilotni napravi. Meritve so bile izvajane periodično vsako uro na petih točkah procesa v časovnem razmiku desetih minut in so obsegale določitev sledečih parametrov: vsebnost proste ogljikove kisline, koncentracija kalcijevih ionov, koncentracija hidrogenkarbonatnih ionov, pH vrednost ter temperatura, tlak in pretok vode. Na osnovi rezultatov preliminarnih eksperimentov je bila pilotna naprava opremljena s senzorskim sistemom in ustrezno programsko opremo, ki omogoča on-line meritev raztopljenega ogljikovega dioksida, pH vrednosti, temperature in prevodnosti. Obratovalni pogoji pilotne naprave so ostali enaki kot pri preliminarnih poskusih. Ta serija je vključevala 35 meritev; sedem na vsaki od merilnih točk (MT) ob dodatku treh različnih količin ogljikovega dioksida (1 l/h, 3 l/h in 5 l/h), vse z in brez uporabe ultrazvoka. Kontrola dodajanja CO2 je bila volumetrična s pomočjo merilnika pretoka plina. V tretji fazi poskusov je bila pilotna naprava dograjena še z dodatnim rezervoarjem za plin in uvedena je bila gravimetrična kontrola dodajanja ogljikovega dioksida s pomočjo tehtanja plina; sistem je bil zaprt glede na dotok sveže vode. Ta serija je vključevala 9 meritev na eni merilni točki. Pridobljeni rezultati so smiselno urejeni, selekcionirani ter interpretirani. Rezultati so podani tabelarično, grafično in tekstovno. Na osnovi eksperimentalnega dela smo razvili primerno pilotno napravo za učinkovito uvajanje plinastega CO2, ki je potreben za vzpostavitev karbonatnega ravnotežja pitne vode. To nam je uspelo z več serijami eksperimentov pri različnih obratovalnih pogojih in sprotnim nadgrajevanjem pilotne naprave. Tako smo s pomočjo manometrične metode uvajanja CO2 v pitno vodo, z ultrazvočnim mešalom in s sodobno merilno-regulacijsko opremo v stanju točne določitve potrebne količine ogljikovega dioksida za optimizacijo kakovosti pitne vode.
Ključne besede: pilotna naprava, karbonatno ravnotežje, kakovost vode, ogljikov dioksid, kalcijev karbonat
Objavljeno: 26.10.2016; Ogledov: 671; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (2,96 MB)

Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici