| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 23
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
OD KAPITALIZMA DO KOMUNIZMA: ORWELLOV SOCIALIZEM
Natalija Gobec, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo sledi postopnemu oblikovanju politične zavesti Georga Orwella, predstavljene v delih Pot v Wigan Pier in Živalska farma. Tudi na Orwella je vplival občutek vsesplošne negotovosti in nestabilnosti v tridesetih letih dvajsetega stoletja zaradi posledic prve svetovne vojne ter hude ekonomske, finančne in moralne krize. George Orwell je kot pripadnik višjega sloja britanske družbe raziskal in analiziral učinke krize na industrijska območja severa Velike Britanije in ugotovil, da so se posledice le-te najbolj odražale na delavskem razredu. Posledice revščine je predstavil v delu Pot v Wigan Pier in se izrekel za ostrega kritika industrializacije in kapitalizma. Sklenil je, da je edini možni izhod iz krize socializem. Neposreden stik z manipulacijami komunistov mu je odprl oči in od srede tridesetih let je vse delovanje usmeril v boj proti totalitarizmu. Zaradi njenega izrednega anti-Stalinističnega sporočila štejemo delo Živalska farma med eno izmed najpomembnejših političnih del Georga Orwella.
Ključne besede: George Orwell, Pot v Wigan Pier, Živalska farma, kapitalizem, komunizem, socializem, delavski razred
Objavljeno: 18.11.2011; Ogledov: 1835; Prenosov: 108
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

3.
4.
Marksistični pogled na družbo in vzroke kriminalitete : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Miha Blažič, 2012, diplomsko delo

Opis: Od odkritja Amerike, francoskih revolucij in do obeh svetovnih vojn, se je kapitalizem iz ekonomskega sistema počasi in vztrajno spreminjal in se spremenil v svetovno družbeno totalitarni politični sistem. V sistem, kjer je njegovo bistvo (obstoj) strukturno družbeno nasilje. Strukturno nasilje kot: diskriminacija, uničevanje (okolice, planeta itd.), ropanje, genocid, ustvarjanje revščine, ustvarjanje strahu (umetnega strahu), ustvarjanje kriminalitete in kaznivih dejanj (posledično tudi spodbujanje ljudi k izvajanju kaznivih dejanj, kriminalitete), povzročanje suženjstva (sužnje-lastništva), deljenje družbe (deljenje družbe na določene dela oziroma razrede; bogati – revni, levi – desni itd, to prinaša sovraštvo, uničevanje in predvsem dobiček kapitalistom). V sistemu, kjer je prisotna "posebna" skupina ljudi, ki obvladuje celotno družbo in svet to je "elita". Kapitalizem je sistem kjer se živi življenje manjšine (manjšina, ki obvladuje in diktira družbi, da je potrebno slediti velikemu "družbenemu" kapitalu) in se sledi njihovim "sanjam" – gonji po dobičku, zasebnem kapitalu. Celotna družba, njena produkcija (industrija) in njene institucije (šole, mediji, sodstvo itd.) so podrejene in temeljijo na doseganju zasebnega kapitala manjšine. Povečini se težnja po doseganju zasebnega kapitala odraža tudi v smrtnih žrtvah delavcev saj se gre preko vseh meja in cilj opravičuje sredstva.
Ključne besede: družba, moderna družba, kapitalizem, marksizem, kriminaliteta, vzroki, diplomske naloge
Objavljeno: 27.03.2013; Ogledov: 1055; Prenosov: 122
.pdf Celotno besedilo (302,77 KB)

5.
ANALIZA ŽENSKIH LIKOV V ROMANIH UČITELJICA KLAVIRJA, LJUBIMKI IN NASLADA ELFRIEDE JELINEK
Anka Vidmar, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga skozi perspektivo marksistične in feministične literarne teorije analizira ženske like v treh romanih avstrijske pisateljice Elfriede Jelinek. V teoretičnem delu so predstavljene politične in kulturne razmere v Avstriji in njihov vpliv na sodobno avstrijsko književnost ter književnost avstrijskih pisateljic. Osnova analize književnih likov v Ljubimkah, Učiteljici klavirja in Nasladi so marksizem, feminizem in psihoanaliza. Naloga je zgrajena tako, da obravnava štiri dejavnike, in sicer imena, poklice, okolje in odnose ženskih književnih likov, pri čemer je predvsem v družbenem okolju in odnosih opazen močan vpliv patriarhata. V tem smislu je diplomska naloga, kakor tudi književnost Elfriede Jelinek, politična. Namen pisateljice je razbliniti blišč kapitalizma in osvetliti razloge ženske podrejenosti v patriarhatu, to pa ji uspeva s prikazom nasilja, vulgarnosti in s pretiravanji.
Ključne besede: Elfriede Jelinek, patriarhat, marksizem, feminizem, psihoanaliza, Ljubimki, Učiteljica klavirja, Naslada, ženski književni liki, kapitalizem, sodobna avstrijska književnost, avstrijske pisateljice, politika.
Objavljeno: 07.03.2014; Ogledov: 2035; Prenosov: 274
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)

6.
NARCIZEM - ŠOLSKI SISTEM - SAMOREPRODUKCIJA SLOJEV
Jasmina Balaž, 2014, diplomsko delo

Opis: Če bi si zastavili vprašanje, od česa je odvisno preživetje posameznika, bi se odgovor glasil: od družbe. Če pa bi si zastavili vprašanje, od česa je odvisen obstoj družbe, pa bi se odgovor glasil: od posameznika. Med posameznikom in družbo torej vlada pomembna soodvisnost. Če gledamo z vidika posameznika, je vsako njegovo vedenje in vsako njegovo dejanje družbeno determinirano, saj družba posameznika oblikuje glede na svoje potrebe. S pomočjo socializacije si namreč družba prizadeva oblikovati ljudi tako, da se obnašajo na način, kakršnega od njih pričakuje in zahteva. Eden izmed ključnih dejavnikov socializacije, ki pomembno vpliva na oblikovanje in utrditev določenega družbenega značaja, je šolski sistem. Za le-tega pa je značilno, da deluje na način, da ohranja in spodbuja ideologijo določene družbe v določenem času. Šolski sistem je ideološki aparat kapitalistične družbe. Za kapitalistične oz. postmoderne družbe pa velja, da so to potrošniške družbe, saj potrošništvo predstavlja osrednjo kulturno prakso. Da potrošništvo lahko funkcionira, mora družba poskrbeti za ustrezen tip posameznika in s tem seveda tudi za ustrezen tip socializacije. Potrošniška družba socializira posameznike tako, da postanejo potrošniki oziroma patološki narcisi. Narcizem je tako postal prevladujoči psihosocialni značaj kolektivni pojav današnje družbe, s katerim se zadovoljujejo potrebe potrošniške družbe. Šola z zakonskimi predpisi spodbuja vzgojo, ki je otroku prijazna. S tako vzgojo proizvede patološke narcise, kar pa je rezultat, ki je ugoden in koristen izključno za družbo, saj omogoča nemoteno delovanje sodobnega potrošniškega kapitalizma. Družba tako ne samo da škodi otrokom, ampak starše celo uspe prepričati, da je tako ravnanje otroku v korist. Šolski sistem pa poleg tega, da proizvaja prisilne potrošnike, služi tudi temu, da zagotavlja samoreprodukcijo slojev. Šola namreč na različne načine izvaja socialno selekcijo in hkrati uspe prepričati ljudi, da je tak sistem pravičen. Pod krinko enakih možnosti dejansko poglablja razlike med sloji. Šolski sistem se, da bi prikril svoj dejanski namen, največkrat sklicuje na zagotavljanje enakih možnosti za vse učence, kar pomeni, da naj bi ob vstopu v šolo imeli vsi otroci enake možnosti za uspeh. To pa ni res, saj je sposobnost otrokovega dojemanja in njegovo znanje ob vstopu v šolo v veliki meri odvisno od njegove socialne pripadnosti oz. kulturnega kapitala. Šolski sistem pa oblikuje tudi znanje, kar pomeni, da kurikularne vsebine niso nevtralne, objektivne in vsem enako dostopne. Obenem tudi niso del univerzalne in enotne znanosti, temveč zbir znanstvenih odkritij in kulturne tradicije z elementi raznih ideologij. Poleg uradnega kurikula v šoli deluje tudi prikriti kurikulum, ki deluje v prid vladajoče ideologije.
Ključne besede: družba, posameznik, socializacija, družbeni značaj, kapitalizem, potrošniška družba, patološki narcis, šolski sistem, samoreprodukcija slojev, socialna selekcija, kulturni kapital
Objavljeno: 17.06.2014; Ogledov: 1073; Prenosov: 271
.pdf Celotno besedilo (553,95 KB)

7.
VPLIV EKONOMSKEGA SISTEMA NA DOLGOROČNI GOSPODARSKI RAZVOJ MADŽARSKE
Ana Vrečer, 2015, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga obravnava področje in značilnosti dveh ekonomskih sistemov: komunizma ter kapitalizma. Prikazan je vpliv obeh sistemov na gospodarsko rast in gospodarski razvoj države, poudarjena pa je tudi razlika med gospodarsko rastjo in razvojem ter njun vpliv na blaginjo in življenjski standard njenih prebivalcev. Glavne značilnosti komunizma so državna oz. družbena lastnina in nadzor nad proizvodnimi faktorji, zasebne lastnine ni, gospodarstvo je zaprto in plansko, tržni mehanizmi pa so odpravljeni. Kapitalizem na drugi strani zagovarja zasebno lastnino, tržno gospodarstvo in mednarodno menjavo. Ker je meja med ekonomijo in politiko tanka, se v delu dotaknemo tudi avtoritarne in demokratične politične ureditve: prve v povezavi s komunizmom, druge pa s kapitalizmom. Izbrana država je Madžarska, za katero je podana analiza naslednjih makroekonomskih kazalnikov: BDP, BDP/prebivalca, stopnja brezposelnosti, industrijska aktivnost, stopnja investicij, vrednost zunanje trgovine in indeks HDI. Država je do leta 1989 imela komunistični ekonomski sistem, nato pa so v obdobju tranzicije sprejeli kapitalizem. Analiza kazalnikov pokaže, da ima kapitalizem več pozitivnih vplivov na dolgoročni gospodarski razvoj Madžarske kakor komunizem. Kazalniki so v obdobju kapitalizma na bistveno višji stopnji, kot so bili v obdobju pred letom 1989.
Ključne besede: Gospodarska rast, gospodarski razvoj, komunizem, kapitalizem, avtokracija, demokracija, makroekonomski kazalniki Madžarske, indeks HDI.
Objavljeno: 29.05.2015; Ogledov: 1334; Prenosov: 132
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

8.
9.
10.
Kapitalizem in viktimizacija
Miha Blažič, 2015, magistrsko delo

Opis: V prvem delu magistrskega dela bomo po pregledu že obstoječe literature prikazali strukturo kapitalizma, njegovo propagando in viktimizacijo. Prikazali bomo nacistično, fašistično in komunistično propagando ter jih primerjali s kapitalistično propagando. Zanimalo nas bo, kako kapitalistična viktimizacija vpliva na delovanje ljudi. Ljudje se zaradi viktimizacije odločajo za vstop v radikalne skupine in posledično pogosto začnejo izvajati kazniva dejanja. V drugem delu magistrskega dela bomo s pomočjo raziskave obravnavali pojav strukturnega nasilja in viktimizacijo v Sloveniji. S pomočjo raziskave bomo prikazali, da so v Sloveniji prisotne pozitivna in negativna viktimizacija ter indoktrinacija, ki se vrši preko ideoloških aparatov države. V raziskavi smo ugotovili, da je vrsta zaposlitve odvisna od starosti, da višina osebnega neto dohodka vpliva na zanimanje za družbene pravice in pozitivno viktimizacijo. Zaupanje v medije in šolo je odvisno od zaupanja v politiko sistema, od indoktrinacije ter sektorja zaposlitve. Raziskava je pokazala, da je indoktrinacija odvisna od zaupanja v medije in šolo, od starosti, negativne viktimizacije in zanimanja za družbene pravice.
Ključne besede: kapitalizem, propaganda, viktimizacija, totalitarni sistemi, strukturno nasilje, Slovenija, magistrska dela
Objavljeno: 06.01.2016; Ogledov: 2919; Prenosov: 193
.pdf Celotno besedilo (1,55 MB)

Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici