1. Moderna zgodovina razvoja pravnega sistema na slovenskem ozemlju : magistrsko deloTadej Makoter Rožmarin, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi je v ospredju predvsem zgodovinski vidik razvoja celotnega slovenskega pravnega sistema, tako sodnega, kot tudi zakonodajnega. Gre za razpon zgodovinskih obdobij od Avstrijske monarhije, Avstro-Ogrske in vseh kasnejših oblik povezovanja balkanskih narodov, torej Jugoslavije, torej predvsem druga polovica 19. stoletja in 20 stoletje.
Raziskoval bom ustavne ureditve, kako so vplivale na zakonodajo in ureditev, tako civilnega, kot kazenskega, družinskega, upravnega in volilnega, tako javnega kot zasebnega prava. Prav tako se bom osredotočil na pomembnejše posameznike, ki so s svojimi revolucionarnimi idejami in modernejšimi vidiki pomembno oblikovali tok razvoja prava in demokracije. Dotaknil se bom tudi političnih smeri in kako se je glede na ta prepričanja prilagajala zakonodaja in menjavalo vodstvo države.
Pomembni vidik je tudi vpliv na razvoj in uporabo slovenskega jezika, ki ga bom preko dokumentov in arhivskih besedil v magistrski nalogi izpostavil in predstavil. Gre za enega od temeljev oblikovanja narodov in narodnega zavedanja ter oblikovanja uporabe prava v slovenščini in začetka slovenskih pravnih postopkov in sodstva.
Med drugim bom izpostavil tudi pomembnejša ozemlja, na katera je bilo razdeljeno slovensko ozemlje, med različnimi obdobji in vladavino, kajti razvoj velikokrat ni bil enoten na vseh ozemljih, predvsem zaradi različnih vplivov sosednjih dežel in ljudstev ter razlikah v ideologiji prava.
Geografsko gledano se bom najbolj osredotočil ravno na področje današnje Slovenije in okolico, predvsem Avstrijo, nekatere dele Italije in seveda bivše države SFR Jugoslavije, ker se je v moderni dobi ravno v tem času in teh vladavinah slovensko pravo najbolj razvijalo in na koncu koncev postalo samostojen in neodvisen pravni sistem. Ključne besede: Ustava, monarhija, kraljevina, republika, pravni sistem, Slovenski jezik, zakon, komunizem, socializem, kapitalizem, temeljna načela, parlament, skupščina. Objavljeno v DKUM: 20.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 28
Celotno besedilo (1,53 MB) |
2. |
3. Odpravljanje neoliberalistične protireformacije državnega kapitalizmaViljem Merhar, Viktor Žakelj, Matjaž Mulej, 2014, polemika, diskusijski prispevek, komentar Opis: Živimo v neoliberalnem kapitalizmu; vladajo globalno monopolna podjetja, ne trg. Ukinjajo konkurenco in omejujejo plače, zaposlovanje in kupno moč 85 % človeštva. Uničujejo tržno gospodarstvo kot družbeno-ekonomski sistem: vodijo ga z etiko enostranskosti in zlorabe vpliva, ne z Smithovo etiko soodvisnosti nevidne roke. Množice tega ne bodo več dolgo prenašale. Nujno bo povezati Smithova, Ricardova, Marxova, Keynesova, Galbraithova in Felberjeva spoznanja ter spoznanja Evropske unije in drugih, ki vidijo pot iz sedanje krize izobilja in bede v novem družbeno-ekonomskem redu: družbeni odgovornosti, integralni zeleni ekonomiji, ekonomiji skupne koristi/blaginje in ekosocializmu, ki zanika državni socializem 20. stoletja. Ključne besede: kapitalizem, neoliberalizem, globalizacija, monopoli, družbena odgovornost Objavljeno v DKUM: 06.09.2023; Ogledov: 349; Prenosov: 0 |
4. Zakaj ekonomska demokracija ni bolj razširjena? Pregled njenih potencialov in težav : pregled njenih potencialov in težavHelena Hrženjak, 2022, magistrsko delo Opis: Ekonomska demokracija se pogosto omenja kot rešitev za težave s kapitalizmom, saj naj bi združevala prednosti kapitalizma s prednostmi socializma, deluje pa lahko znotraj kapitalistične ekonomske ureditve. Kljub napovedim ekonomska demokracija še vedno ni prevladujoč način vodenja podjetij. Iz tega sledijo vprašanja, zakaj je to tako, kakšni so njeni potenciali in ali ima tudi kakšne težave. Ugotavljamo, da ne moremo trditi, da je ekonomska demokracija neuspešna; ovržemo tudi mnenja, da je ekonomska demokracija nekompatibilna z individualističnimi družbami. Raziskave potrjujejo možnost, da trenutni konvencionalni lastniki ne želijo delavskega lastništva in upravljanja. Kljub temu pa ima glavno vlogo pri nerazširjenosti država, katere politike so prilagojene konvencionalnim kapitalističnim podjetjem. Potenciali ekonomske demokracije na področjih okoljevarstva, delavskih pravic v Združenih državah Amerike in v postsocialističnih državah kažejo na veliko odvisnost od vizije podjetja ter družbenega razumevanja ekonomske demokracije. Pomembno vlogo države, konvencionalnih lastnikov in razumevanja ekonomske demokracije potrjuje tudi študija primera podjetja ITAS Prvomajska d. d. V praksi se pri uspešnem poslovanju kaže še pomembna vloga direktorja in nadzora s strani delavcev. Opažamo tudi težave z ekonomsko demokracijo, ki izhajajo iz neracionalnosti in neinformiranosti delavcev, kar ima lahko negativne posledice na poslovanje podjetja. Prav tako je potrebno upoštevati možnost, da nekaterim posameznikom bolj ustreza delo v konvencionalnih kapitalističnih podjetjih. Ključne besede: ekonomska demokracija, zadruge, delavsko delničarstvo, delavska participacija, kapitalizem Objavljeno v DKUM: 03.11.2022; Ogledov: 587; Prenosov: 84
Celotno besedilo (892,52 KB) |
5. Literarisierung der politisch-sozialen situation deutschlands in christa wolfs roman der geteilte himmelSara Bunderla, 2020, diplomsko delo Opis: test Ključne besede: Christa Wolf, Razdeljeno nebo, socializem, kapitalizem, Nemška demokratična republika, Zvezna republika Nemčija, socialistična samozavest, favoriziranje, beg v Zvezno republiko Nemčijo. Objavljeno v DKUM: 10.01.2022; Ogledov: 973; Prenosov: 52
Celotno besedilo (800,73 KB) |
6. Empirična analiza (kritik) kapitalizmaTim Koprivnik, 2019, magistrsko delo Opis: Zdi se, da je dandanes beseda »kapitalizem« beseda s tako ideološko-nabitim prizvokom, da znanstvene, vrednotno-nevtralne razprave o njem skorajda ni več mogoče imeti. O kapitalizmu lahko slišimo le dve zgodbi – zelo »pro-kapitalistično« ali zelo »anti-kapitalistično«, namreč »Kapitalizem je izkoriščanje« ali »Kapitalizem je naš rešitelj«. Ker pa se verjame, da je (vsaj bolj) ideološko-nevtralen pogled na kapitalizem mogoč (še bolj pa potreben), je cilj te naloge kapitalizem analizirati karseda empirično in zato znanstveno. Z drugimi besedami: želi se predstaviti še tretja zgodba, ki poskuša biti manj ideološka in argumentirana s pomočjo teorije, ki je utemeljena v empiriji. To se poskuša storiti tako, da se v prvem delu najprej kapitalizem karseda natančno in operacionalno konceptualizira, glede na to konceptualizacijo kapitalizma pa potem preko logike in predvsem empiričnih dejstev analizira glavne kritike zoper njega. Povedano na kratko: gre torej za iskren poskus predstavitve nekaterih dejstev in argumentov v zvezi s kapitalizmom. Ključne besede: kapitalizem, ekonomska svoboda, definicija kapitalizma, kritike kapitalizma, analiza kapitalizma Objavljeno v DKUM: 09.10.2019; Ogledov: 1425; Prenosov: 367
Celotno besedilo (3,15 MB) |
7. Delavstvo od kapitalizma do kapitalizma na primeru tekstilne tovarne NovoteksTina Podbevšek, 2018, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi sem raziskovala položaj delavskega razreda znotraj dveh ekonomskih modelov: kapitalizma in jugoslovanskega socializma. Tako kot v vsaki družbi je tudi v kapitalistični Jugoslaviji izkoriščani razred (delavski in kmečki) poskušal premagati socialne razlike in si z organiziranjem v različnih političnih skupinah (stranke, sindikati, društva) priboriti pravice in enakopravnost. Z razpadom Kraljevine Jugoslavije in nastopom socialistične Jugoslavije je na položaj delavskega razreda vplival novi gospodarsko-politični (in s tem družbeni) sistem, imenovan socializem.
V socialistični Jugoslaviji so šli delavci in delavke skozi štiri modele socializma (administrativni, samoupravni, tržni in dogovorni), pri katerih se je kombiniralo med načrtom in trgom. S spreminjanjem različnih gospodarskih in političnih modelov so se ustvarjali tudi različni pogoji udejstvovanja in razbremenitve delavskega razreda. S postopnim preusmerjanjem gospodarstva in politike k tržnim zakonitostim je država vse bolj spodkopavala ideje socializma in se vračala v kolesje kapitalizma. Po razpadu socialistične Jugoslavije so se delavci in delavke v Sloveniji soočili s privatizacijo, denacionalizacijo in postopno deregulacijo ekonomije, kar je prineslo stečaje, znižanje in neizplačevanje plač ter kršitve delovnopravne zakonodaje.
V magistrski nalogi sem raziskala tudi položaj delavcev in delavk v Tekstilni tovarni Novoteks, ki je bila ena od gospodarsko pomembnejših tovarn na Dolenjskem. Z analizo 124 člankov sem na ravni tovarne podrobneje predstavila dobre in slabe prakse jugoslovanskega socialističnega sistema. Z raziskavo vzročno-posledične povezave med makro- in mikronivojem sem nato lahko predstavila počasno, a temeljito preobrazbo Novoteksa v tržno naravnano proizvodnjo, ki se je končala s stečajem tovarne v devetdesetih. Ključne besede: kapitalizem, socializem, administrativni socializem, samoupravni socializem, tržni socializem, dogovorni socializem, delavski razred, Tekstilna tovarna Novoteks Objavljeno v DKUM: 18.10.2018; Ogledov: 1556; Prenosov: 177
Celotno besedilo (2,34 MB) |
8. Lastnina kot dejavnik načrtovanja javnih mestnih prostorov v socializmu in kapitalizmuVišnja Kukoč, 2013, strokovni članek Opis: V tem članku proučujemo povezanost načrtovanja javnih mestnih prostorov v obdobju tranzicije iz socializma v kapitalizem in pojem ter oblike lastnine v kapitalizmu, v pravnem sistemu in ustavi nekdanje Socialistične Federativne Republike Jugoslavije ter tudi v pravnem sistemu Republike Hrvaške. Split III, del mesta Split, je študijski primer v dveh različnih družbenih sistemih. Ugotavljamo, da je za potrebe gradnje javnih mestnih prostorov kristalizacija kolektivnih subjektov javnih dobrin skozi javno pravo nujna. Ker mesto predstavlja kolektivno življenje, mora biti načrtovanje javnih prostorov enakovredno avtonomiji posameznika in njegovi lastnini ter ju za določene potrebe funkcioniranja mesta kot celote tudi preseči. Ključne besede: mesta, javni prostor, urbanistični razvoj, urbanistično planiranje, zemljišča, lastnina, socializem, kapitalizem Objavljeno v DKUM: 01.08.2018; Ogledov: 1124; Prenosov: 49
Celotno besedilo (1,03 MB) |
9. Ali je v krizi kapitalizem ali kaj drugega?Franci Cirkvenčič, 2012, strokovni članek Ključne besede: ekonomski razvoj, kapitalizem, neoliberalizem, spremembe, demokracija, socialna varnost, država blaginje, ekonomska kriza, recesija Objavljeno v DKUM: 01.08.2018; Ogledov: 2445; Prenosov: 95
Celotno besedilo (219,78 KB) |
10. »Kruh in vrtnice« Diskurzivna konstrukcija osmega marca v slovenskih tiskanih medijihMartina Ferlinc, 2017, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga se ukvarja z reprezentacijo 8. marca, mednarodnega dneva žena, v slovenskem medijskem diskurzu v povezavi z vlogo in položajem ženske od leta 1945 do danes. Z metodo kritične diskurzivne analize so bili obravnavani prispevki, ki so bili od konca 2. svetovne vojne do leta 2017 objavljeni v časopisih Delo in Večer, v reviji Naša žena in v revijalni prilogi Ona. Gre za časopisa in reviji, ki so imeli med obravnavanimi leti največji doseg bralcev in s tem posredno največji vpliv na oblikovanje javnomnenjske podobe o osmem marcu in percepcijo žensk v družbi.
V ospredje analize je postavljen vpliv družbenoekonomskega sistema na diskurz o ženskah in o osmem marcu, pri čimer ugotavljamo, da je bil osmi marec od konca 2. svetovne vojne pa vse do sedemdesetih let 20. stoletja obravnavan kot praznik delavskih žensk in kot tak povezan z idejo socialističnega feminizma, da je boj žensk za enakopravnost boj za enakopravnost celotnega delavskega razreda. Od sedemdesetih let naprej je opazno izrazito zmanjšanje števila prispevkov o osmem marcu, popolno preosmišljenje prvotne ideje o pomenu osmega marca pa je v prispevkih opazno zlasti od devetdesetih let naprej, ko se prične kazati komercializacija praznika. Predrugačenje pomena 8. marca je v skladu s kapitalistično težnjo po repatriarhalizaciji in redomestifikaciji žensk. Tako v izbranih prispevkih spremljamo desetletja sprememb in različnih pojmovanj pomena mednarodnega dneva žena – od orodja za spodbudo in širjenje emancipacijskih idej socialistične družbe do njegovega izrabljanja za namene potrošnje in utrjevanja neenakosti in izkoriščevalskih praks kapitalističnega sistema. Ključne besede: mednarodni dan žena, konstrukti spola, socialistični feminizem, liberalni feminizem, socializem, kapitalizem, kritična diskurzivna analiza Objavljeno v DKUM: 23.10.2017; Ogledov: 1632; Prenosov: 198
Celotno besedilo (1,29 MB) |