Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V novodobni proizvodni industriji je velikega pomena hitra, natančna in prilagodljiva kontrola kakovosti proizvodov, zato se je pri diplomski nalogi oblikoval sistem, ki lahko s pomočjo laserske triangulacije, podprte s programsko kodo, brezstično oz. neinvazivno izmeri dimenzije proizvodov. Glavna komponenta sistema je 3D kamera SICK Ranger3 Camera, ki pa za svoje delovanje potrebuje še integracijski modul SIM4000, linijski laser podjetja Blau Optoelektronik ter inkrementalni dajalnik. Omenjene komponente je bilo treba namestiti na ogrodje, jih umeriti ter uskladiti njihovo delovanje s pomočjo programske kode, s čimer se je lahko pridobil in analiziral 3D posnetek premeta.
Ključne besede: določanje dimenzij, SICK, Ranger3, 3D kamera
Objavljeno v DKUM: 19.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 4
Celotno besedilo (5,11 MB)

Opis: Fitofarmacevtska sredstva (v nadaljevanju FFS) so pripravki, ki se uporabljajo v kmetijstvu z namenom varstva rastlin in pridelkov pred škodljivci, pozročitelji bolezni in plevelom. Uporaba FFS in njihovi potencialni negativni učinki na okolje so dandanes zelo odmevni, vendar si zadostne pridelave kmetijskih rastlin ne moremo predstavljati brez njihove uporabe, zato je potrebno več pozornosti nameniti obvladovanju oziroma nadziranju njihove rabe. V sadovnjaku jablan smo izvedli poskus s pomočjo kamere Intel Realsense, ki je osnova nadgradnje osnovnega adaptivnega sistema za nanos FFS, ki deluje na principu elektromagnetnih ventilov na pršilniku. Sistem je bil zasnovan in preizkušen v projektu TRANSFARM 4.0 na Katedri za biosistemsko inženirstvo na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede. Cilj diplomske naloge je proučiti možnost nadgradnje tega sistema z uporabo kamere Intel Realsense D435if, s katero bomo lahko izračunali približek prihranka FFS v sadovnjaku v primerjavi z osnovnim adaptivnim sistemom. Ugotoviti želimo, ali se uporaba te kamere obrestuje, saj je cenovno 5-krat ugodnejša od sistema LiDAR, ki se uporablja pri osnovnem adaptivnem sistemu. Poskus je bil opravljen na delu sadovnjaka, ki je segal 20 m v dolžino in 3 m v širino. Opravljenih je bilo 19 posnetkov krošenj, kjer je bila razdalja med kamero in krošnjami 2 m. Glavna ugotovitev je nakazala potencialni prihranek fitofarmacevtskih sredstev v obsegu 10 odstotkov. Uporaba kamere se je torej izkazala kot učinkovita in predstavlja pomemben korak v razvoju natančnejšega nanosa FFS, kar prinaša kmetom prihranek tako pri uporabi FFS kot pri nakupu tehnologije.
Ključne besede: sadovnjak, kamera, fitofarmacevtska sredstva, adaptivni sistem
Objavljeno v DKUM: 11.09.2024; Ogledov: 40; Prenosov: 12
Celotno besedilo (1,23 MB)

Opis: V diplomskem delu je predstavljena uporaba strojnega vida za merjenje razdalje med opazovanim objektom in kamero, s čimer se definira tri prostostne stopnje, ki opišejo položaj predmeta v prostoru oz. njegovo pozicijo. Za popolno definiranje predmeta v prostoru je poleg njegove pozicije potrebna še orientacija, ki je v obravnavanem delu poenostavljena in vnaprej znana. V tem primeru zaznava globine zadostuje za robotsko manipulacijo predmeta. Cilj diplomskega dela je izdelava sistema 3D strojnega vida s kar se da natančno zaznavo razdalje do predmeta. Predstavljena sta dva različna pristopa. Prvi pristop je z uporabo ene kamere in na podlagi eksperimenta ugotoviti funkcijo globine v odvisnosti od površine predmeta na zajeti sliki ter v oddaljenosti središča predmeta od središča zajete slike. Drugi pristop je z dvema kamerama in tako imenovanim stereo vidom, s katerim lahko s pomočjo dveh zajetih slik z dveh različnih vnaprej znanih zornih kotov pridobimo 3D informacije o predmetu. V namen zajema in obdelave slik je bil uporabljen programski paket MATLAB. Uporabljeni sta bili dve spletni kameri Logitech “C920 HD PRO”, ki sta bili vpeti v ohišje, slednje pa je bilo pritrjeno na stojalo. Razdalja med kamerama in objektom se je tekom izvajanja eksperimenta spreminjala. V diplomskem delu so predstavljeni rezultati testiranj obeh razvitih pristopov.
Ključne besede: strojni vid, stereo vid, zaznavanje globine, kamera, MATLAB
Objavljeno v DKUM: 04.03.2024; Ogledov: 297; Prenosov: 22
Celotno besedilo (1,41 MB)

Opis: Uvod: Endoskopsko kirurgijo opisujejo kot minimalno invazivno metodo, ki ima več različnih prednosti. Te prednosti so: skrajšana hospitalizacija, manj večjih ter dolgih operacij, okrevanje po endoskopski operaciji je krajše, kar pomeni boljši ekonomski status za bolnišnico. Metode: Raziskali smo, katero opremo uporablja operacijski blok in pri tem izpostavili tisto, ki se najpogosteje uporablja pri endoskopskih operacijah. Prikazali smo značilnosti opreme, kako se uporablja, in s kakšnimi težavami se lahko srečamo. Pri vsem so nam pomagale operacijske medicinske sestre. Rezultati: Analizirali smo opremo, ki se uporablja pri endoskopskih operacijah. Pri tem smo predstavili najpomembnejše komponente, ki so potrebne za kirurga. Preverili smo, na kaj je treba biti pozoren pri izbiri svetlobnih kablov. Pomembna lastnost optičnega kabla je njegova sestava – to so lahko steklena vlakna ali tekočina. Sestava komponente vira svetlobe je lahko treh vrst. Endoskop je lahko fleksibilni oz. upogljiv ali togi. Videoendoskop je sestavljen iz kontrolnega, vstavnega in priključnega dela. Kamera je pomemben člen v endoskopiji. Imamo kamere z enim čipom, dvema, ali tremi čipi. Operacijska medicinska sestra je pomemben člen pri vzpostavitvi endoskopskih komponent, ki jih kirurg potrebuje za svojo operacijo. Razprava in sklep: Obvladovanje različnih komponent pri endoskopski operaciji je izrednega pomena za dobro delovanje tima. Pomembno je, da je operacijska medicinska sestra seznanjena z delovanjem komponent, da ob morebitnih težavah lahko pravilno ukrepa.
Ključne besede: endoskopija, svetlobni kabel, kamera, operacijska medicinska sestra
Objavljeno v DKUM: 22.02.2024; Ogledov: 349; Prenosov: 41
Celotno besedilo (3,79 MB)

Opis: Magistrsko delo opisuje zasnovo prototipnega vgrajenega sistema za avtomatsko prepoznavo bakterijskih kolonij v petrijevkah. Razvoj je potekal s pomočjo razvojne plošče, s katero smo zajemali vzorčne slike. Algoritme za razpoznavo smo najprej razvili na osebnem računalniku, nato pa jih prenesli na vgrajen sistem. Pomagali smo si z odprtokodnimi knjižnicami, ki imajo večino potrebnih algoritmov za obdelavo slik že implementiranih. Pri prenosu pa je bilo te algoritme potrebno implementirati v obliki, primerni za izvajanje na vgrajenem sistemu. Da smo dobili slike, primerljive s tistimi, kot bi jih v inkubatorju, smo izdelali maketo z osvetlitvijo. Izmerili smo nekatere optične parametre kamere — popačenje leče in modulacijsko prenosno funkcijo
Ključne besede: Vgrajen sistem, strojni vid, kamera, petrijevka, štetje kolonij
Objavljeno v DKUM: 05.10.2023; Ogledov: 318; Prenosov: 34
Celotno besedilo (16,81 MB)