1. Poznavanje prehrane pri bolnikih s kronično ledvično boleznijoNiko Dretnik, 2020, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi smo se osredotočili na poznavanje prehrane bolnikovs kronično ledvično boleznijo. Želeli smo ugotoviti, v kolikšni meri se bolniki držijo dietnih priporočil in poznajo pomen kalija, fosfata, beljakovin in soli v prehrani.
Ključne besede: Klb, svetovanje, dieta, kalij, fosfat, beljakovine, sol
Objavljeno v DKUM: 03.11.2020; Ogledov: 1198; Prenosov: 136
 Celotno besedilo (916,94 KB) |
2. Primerjava nekaterih ekstrakcijskih metod za določanje vsebnosti kalija v trdnih materialih : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa I. stopnjePetra Korber, 2020, diplomsko delo Opis: Kalij spada med najpomembnejša rastlinska makrohranila in je nujno potreben za rast in razvoj rastlin in živali. Določanje kalija postaja predvsem v kmetijstvu vedno pomembnejše. Lahko dostopni kalij je tisti del celokupne vsebnosti, ki se nahaja v talni raztopini ali pa je kot koloid razpršen v tleh in je kot tak dostopen za rastline. Tekom diplomskega dela smo izvedli študijo vsebnosti kalija v štirih trdnih materialih, v travi, pepelu, blatu čistilnih naprav in v zemlji. Vsebnost kalija smo določevali s hitrimi testi, kivetnimi testi in s kalijevo ion selektivno elektrodo. Za razkroj trdnih snovi se lahko uporabljajo različna ekstrakcijska topila.
Določitev kalijevih ionov v trdnih materialih smo izvedli s petimi različnimi topili in metodami za ekstrakcijo trdnih snovi. Uporabili smo sledeče metode: i) Olsenovo metodo kjer pripravimo ekstrakcijsko topilo tako, da v destilirano vodo dodamo natrijev hidrogenkarbonat; ii) Bray in Kurtzovo metodo 1 ter iii) Bray in Kurtzovo metodo 2, kjer je topilo mešanica amonijevega fluorida in klorovodikove kisline, redčena z destilirano vodo. Razlika med metodama ii) in iii) je v količini klorovodikove kisline, ki jo dodamo ekstrakcijskemu topilu; iv) Al metoda po Egner -Riehm – Domingu, ki je največkrat uporabljena metoda za ekstrakcijo trdnih snovi. Po tej metodi je topilo mešanica amonijevega laktata in ocetne kisline, redčena v destilirani vodi ter v) Williams in Stewartova metoda, kjer je ekstrakcijsko topilo ocetna kislina, redčena v destilirani vodi.
Vsebnost kalija v vzorcih smo najprej preverili s hitrimi testi, da smo ugotovili približno koncentracijsko območje. Glede na rezultate smo vzorce ustrezno redčili in vsebnost kalija določili še s kivetnimi testi. Vsebnost kalija v pepelu smo določili tudi s kalijevo ion selektivno elektrodo. Rezultati dobljeni s kivetnimi testi za metodi D1 in D2 zaradi velikega redčenja niso natančni in znatno odstopajo od ostalih. Metoda C se je izkazala kot metoda pri kateri se je iz vseh materialov izločilo dosti kalijevih ionov. Najmanj kalija se je izločilo z metodo E. Koncentracije kalija za pepel, ki so dobljene z ISE so veliko nižje od povprečnih vrednosti kalorimetričnih metod. Največ kalija se je izločilo iz pepela, najmanj pa iz zemlje.
Ključne besede: biološki material, makrohranila, kalij, vsebnost kalija, ekstrakcijske metode, kivetni testi, ion selektivna elektroda
Objavljeno v DKUM: 13.10.2020; Ogledov: 1633; Prenosov: 78
Celotno besedilo (2,91 MB) |
3. Detektiranje izotopov cezija 137 in kalija 40 v suhih gobah, suhih bananah, brazilskih oreščkih in prsti s spektrometrijo žarkov gamaKristjan Hari, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo ugotavljali prisotnost izotopov cezija 137 in kalija 40 v različnih vzorcih. Za vzorce smo uporabili suhe gobe, suhe banane, brazilske oreščke in prst. Prisotnost radioaktivnih izotopov smo ugotavljali z metodo spektrometrije žarkov gama. S to metodo se določa radioaktivne izotope, ki sevajo žarke gama, v poljubnih snoveh. Deluje na podlagi merjenja energij emitiranih fotonov pri razpadu jeder radioaktivnih izotopov.
Osrednji del diplome je eksperiment, ki je potreben za določitev aktivnosti radioaktivnih izotopov v posameznem vzorcu. Pri eksperimentu smo uporabljali strojno in programsko opremo podjetja Leybold. Meritve smo opravljali v dveh korakih. Najprej smo z referenčno meritvijo kalibrirali merilni sistem. Potem smo merili energijske spektre emitiranih fotonov pri radioaktivnih razpadih v posameznem vzorcu. Izvedli smo še meritev spektra energij fotonov iz okolja. Ker sevanje iz okolja vpliva na rezultate meritev šibkih sevalcev, smo meritve okolja odšteli od meritev vzorcev. Pri vseh meritvah smo uporabili svinčeni ščit, da smo dodatno zmanjšali vpliv okolice na meritve. Opravili smo analizo na podlagi primerjave izmerjenih spektrov izbranih vzorcev z referenčnimi vzorci, katerih vsebnost izotopov in aktivnost smo poznali. Na ta način smo lahko določili absolutne aktivnosti in relativne aktivnosti, izražene na maso vzorca gob, brazilskih oreščkov, suhih banan in prsti. Splošna ugotovitev naših meritev je, da so izmerjene meritve aktivnosti omenjenih živil zelo majhne in da ne odstopajo od povprečnih aktivnosti naše prehrane.
Ključne besede: radioaktivnost, spektrometrija, žarki gama, scintilacijski detektor, uran, cezij, kalij, gobe
Objavljeno v DKUM: 01.06.2016; Ogledov: 1900; Prenosov: 146
Celotno besedilo (2,09 MB) |
4. DOLOČANJE KONCENTRACIJE NATRIJA IN KALIJA V URINU TER VPLIV NA KRVNI TLAK PRI ODRASLIH PREBIVALCIH ZAHODNE SLOVENIJEAna Vukina, 2015, magistrsko delo Opis: Čezmeren vnos natrija oziroma soli je pomemben prehranski dejavnik tveganja za zdravje in eden od glavnih vzrokov za nastanek kronično nenalezljivih bolezni: povišanega krvnega tlaka, bolezni srca in ožilja, bolezni ledvic, sladkorne bolezni, čezmerne hranjenosti in debelosti ter nekaterih vrst raka. Z magistrskim delom smo želeli ugotoviti in prikazati obstoječe stanje uživanja natrija in kalija pri odraslih prebivalcih zahodne Slovenije ter predstaviti problematiko prekomernega vnosa soli kot pomembnega prehranskega dejavnika tveganja za zdravje.
Raziskovalna metodologija: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji, uporabljena je bila deskriptivna metoda dela. Za pregled literature in analizo so bile uporabljene primerjalne, presečne in randomizirane raziskave, ki so na voljo na podatkovnih bazah: Cobiss, Medline in Cinahl. Podatke, pridobljene od sodelujočih v raziskavi, smo pridobili od Nacionalnega inštituta za Javno zdravje Republike Slovenije. Pridobljene podatke smo prikazali v obliki grafov in tabel s pomočjo računalniškega programa Microsoft Office Excell 2010.
Rezultati: Odrasli prebivalci Slovenije zaužijemo kar približno 150 % soli dnevno preveč. Ugotovili smo, da so povečane količine uživanja soli, nezdrava prehrana in nezadostna telesna aktivnost glavni dejavnik za nastanek kroničnih nenalezljivih bolezni, predvsem povišanega krvnega tlaka, ki predstavlja glavni vzrok tveganja smrti po svetu.
Sklep: Že skromno zmanjšanje vnosa soli pri prebivalstvu bi imelo velike pozitivne učinke na zdravje skupaj z velikimi prihranki na stroških zdravljenja.
Ključne besede: natrij, kalij, prekomerno uživanje soli, zmanjšanje soli, prehrana, kronično nenalezljive bolezni.
Objavljeno v DKUM: 15.06.2015; Ogledov: 2381; Prenosov: 193
Celotno besedilo (858,29 KB) |
5. VPLIV GNOJENJA S FOSFORJEM IN KALIJEM NA SPREMEMBE V RASTLINSKI SESTAVI EKOLOŠKEGA TRAVNIKA V LETU PRVE APLIKACIJE GNOJILMartina Cigler, 2013, diplomsko delo Opis: V travniškem poskusu smo od marca 2002 do oktobra 2002 proučevali vpliv gnojenja s fosforjem in kalijem na spremembe v rastlinski sestavi ekološkega travnika v letu prve aplikacije gnojil. Poskus smo izvajali na posestvu Jergač na Libeliški gori (S zemljepisna širina 46º 36' 12'', V zemljepisna dolžina 14º 55' 57'', nadmorska višina 840 m) v občini Dravograd. Poskus smo zasnovali kot latinski kvadrat z osnovno parcelico 8 x 8 m. Obravnavanja (gnojenje je bilo spomladi) v poskusu so bila: A – kontrola (brez gnojenja), B – 390 kg surovega fosfata ha-1, C – 281 kg kalijeve soli ha-1in D – 125 kg P2O5 ha-1 in 112 kg K2O ha-1. Ugotovili smo, da v letu prve aplikacije gnojil posamezna obravnavanja niso statistično značilno vplivala na botanično sestavo. Za vidnejše vplive gnojenja bi morali poskusno površino gnojiti več let.
Ključne besede: Travnik, gnojenje, fosfor, kalij, botanična analiza
Objavljeno v DKUM: 04.09.2013; Ogledov: 2430; Prenosov: 344
Celotno besedilo (1,01 MB) |
6. |
