| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 20
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Viskoelastični model izometrične kontrakcije gladkih mišic
Tadej Emeršič, 2012, diplomsko delo

Opis: V seminarju obravnavamo mehanizme razvoja sile v gladki mišični celici dihalnih poti ob holinergični stimulaciji. Pri tem obravnavamo od kalcija odvisen razvoj sile, ki upošteva podroben opis od kalcija in kalmodulina odvisne aktivacije encima kinaze lahkih verig miozina in aktivnost fosfataze lahkih verig miozina. Obstoječi model nadgradimo z elementi, ki opisujejo viskoelastične lastnosti gladkih mišičnih celic arterij. Modelni rezultati napovejo zakasnitve v razvoju sile, kar je bolj v skladu z meritvami kot pri predhodnih modelih.
Ključne besede: viskoelastični model, izometrična kontrakcija, gladka mišična celica, holinergična stimulacija, prečni mostički, kalcij, kalmodulin, kinaza lahkih verig miozina
Objavljeno: 03.02.2021; Ogledov: 191; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

2.
Spremljanje vsebnosti makroelementov v mleku sesalcev domačih živali in v mlečnih napitkih rastlinskega izvora
Barbara Bernjak, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Namen raziskave je bil določiti vsebnost suhe snovi, pepela in pomembnejših mineralov (Ca, Mg in P) v mleku sesalcev domačih živali, kokosovem mleku in mlečnih napitkih rastlinskega izvora ter na osnovi rezultatov podati prispevek uživanja mleka k dnevnemu vnosu posameznih mineralov v organizem. Koncentracije Ca in Mg smo določili z atomsko absorpcijsko spektrometrijo, koncentracije P pa z molekulsko absorpcijsko spektrometrijo. Analizirali smo 4 vzorce iz vsake skupine živil (skupaj 24 vzorcev). Najvišjo vsebnost suhe snovi smo izmerili v kravjem surovem mleku (12,3 %) in najnižjo v sojinem napitku (5,8 %), medtem ko je bila vsebnost pepela najvišja v kozjem in homogeniziranem kravjem mleku ter kokosovem mleku. Največ Ca vsebujeta kozje in homogenizirano kravje mleko (135 mg/100 g) ter sojin napitek (44 mg/100 g). Vsebnosti Mg so bile od 1,93 mg/100 g v riževem napitku do 15,21 mg/100 g v kokosovem mleku in P od 6,14 mg/100 g v riževem napitku do 95 mg/100 g v surovem kravjem in kozjem mleku. Mg v mleku statistično značilno pozitivno korelira s Ca, v mlečnih napitkih pa s P. Odrasla moška oseba pri zaužitju 1 dcl mleka pokrije približno desetino dnevnih potreb po Ca in P.
Ključne besede: mleko, sojin in rižev napitek, kokosovo mleko, kalcij, magnezij, fosfor
Objavljeno: 18.10.2018; Ogledov: 531; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (297,35 KB)

3.
Vpliv kalcija na kakovost plodov jagod sorte 'clery'
Brigita Hace, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Leta 2010 smo v nasadu jagod v kraju Zrkovci v bližini Maribora izvedli poskus, v katerem smo opazovali vpliv različnih kalcijevih foliarnih gnojil na pridelek jagod. Poskus smo izvajali na jagodah sorte clery, posajenih v visokem tunelu, kjer so bili trije grebeni pokriti s črno folijo, pod katero je bil kapljični namakalni sistem. Uporabili smo štiri vrste različnih kalcijevih foliarnih gnojil, Calciogreen, Lithovit, Newcal, ter kombinacijo vseh treh foliarnih gnojil, vsakega na svoji parcelici, ena od parcelic je bila brez foliarnega gnojila, ta je predstavljala kontrolo. Ob obiranju smo spremljali maso plodov, število plodov na rastlino ter obstojnost plodov jagod pri sobni temperaturi za vsako parcelico posebej. Iz rezultatov je razvidno, da uporabljena sredstva nimajo vpliva na maso in število plodov, prav tako ni možno ugotoviti pozitivnega vpliva kalcijevih pripravkov na obstojnost plodov pri sobni temperaturi po obiranju.
Ključne besede: jagode, kalcij, pridelek
Objavljeno: 01.08.2018; Ogledov: 563; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (621,57 KB)

4.
Vpliv apnenca iz morskih alg na parametre kakovosti pri sorti jablane 'Pinova' (Malus domestica B.)
Denis Protner, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Leta 2010 smo na posestvu Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede izvedli poskus s kalcijevim gnojilom LITHO KR+. Poskus je bil izveden v nasadu jablan sorte 'Pinova' na parceli Vrecl. V poskus smo vključili 42 dreves. Obravnavanje so predstavljala kontrola (brez dodatnega gnojenja) in gnojenje z LITHO KR+ v tla. Poleg spremljanja bujnosti rasti smo ob obiranju plodove stehtali in razvrstili v kakovostne razrede glede na premer plodov in obarvanost. Nato smo plodove testirali na trdoto mesa plodov, vsebnost suhe snovi, škrobni indeks in vsebnost kislin. Ugotovili smo, da uporaba kalcijevega gnojila LITHO KR+ nima vpliva na vegetativno rast jablan sorte 'Pinova', prav tako nima statistično značilnega vpliva na količino pridelka. Ima pa vpliv na izboljšanje trdote plodov in višjo vrednost Streifovega indeksa zrelosti. Analiza podatkov je namreč pokazala, da je trdota mesa plodov po uporabi omenjenega gnojila višja. Prav tako kalcijevo gnojilo LITHO KR+ vpliva na boljšo obarvanost plodov. Analiza nam je potrdila, da gre za statistično značilne vplive gnojila LITHO KR+ na večji delež primerno obarvanih plodov, kar definira tržno vrednost jabolk.
Ključne besede: sadjarstvo / kalcij / aktivator tal / kakovost / obarvanost / 'Pinova'
Objavljeno: 11.10.2016; Ogledov: 750; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (516,45 KB)

5.
Vpliv fizioloških stimulatorjev rastlin in tal na notranjo kakovost pridelka jablan (Malus domestica Borkh.)
Janez Korenjak, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: V letu 2011 smo na posestvu Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede tretje leto zapored izvedli apliciranje fizioloških stimulatorjev tal (PRP SOL in LITHO KR+) ter fiziološkega stimulatorja rastlin (PRP EBV) v nasadih jablan sort 'Zlati delišes', 'Braeburn', 'Pinova' in 'Gala' na parceli Nad ribniki 3 in sorti 'Jonagold' na parceli Pod bloki. V poskus je bilo vključenih po 60 dreves posamezne sorte. Poskus je vključeval naslednja obravnavanja: kontrola (brez apliciranja fizioloških stimulatorjev rastlin in tal), apliciranje pripravka PRP SOL v tla + foliarna aplikacija pripravka PRP EBV ter obravnavanje z apliciranjem pripravka LITHO KR+ v tla. Ugotovili smo, da uporabljeni pripravki v letu 2011 še niso imeli neposrednega vpliva na notranjo in zunanjo kakovost pridelka. Glede na priporočila proizvajalca omenjenih stimulatorjev tal in rastlin je signifikantne vplive na kakovost možno pričakovati šele po vsaj petih letih neprekinjene uporabe omenjenih stimulatorjev.
Ključne besede: jablana, kalcij, zrelost, obarvanost plodov, kakovost
Objavljeno: 20.04.2016; Ogledov: 1007; Prenosov: 169
.pdf Celotno besedilo (771,48 KB)

6.
Uporaba sadre pri pridelavi jabolk
Mojca Ločnikar, 2012, diplomsko delo

Ključne besede: sadra, kalcij, sadovnjak, kakovost
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 889; Prenosov: 35
URL Povezava na celotno besedilo

7.
8.
9.
Uporaba sadre pri pridelavi jabolk sorte 'Gala' in 'Braeburn' v letu 2008
Janja Kerec, 2010, diplomsko delo

Ključne besede: gnojenje, sadra, kalcij, 'Braeburn', 'Gala'
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 934; Prenosov: 33
URL Povezava na celotno besedilo

10.
Modeliranje vpliva cikličnega gvanozin monofosfata (cGMP) na od kalcija odvisen tonus gladkih mišičnih celic arterij
Nina Šutar, 2015, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi je izdelan in analiziran model za simulacijo od kalcija (Ca2+) odvisnega razvoja sile v gladkih mišičnih celicah (GMC) arterij. Z modelom simuliramo vpliv povišane produkcije cikličnega gvanozin monofosfata (cGMP), ki v celici nastane kot posledica povišane ravni dušikovega oksida (NO) v endoteliju žil, na obliko signala Ca2+ v citoplazmi GMC. NO lahko nastaja v endotelijski plasti žilne stene kot posledica povišane strižne napetosti krvi na stene arterij. NO iz endotelijskih celic difundira v gladko mišičnino, kjer stimulira produkcijo cGMP. V magistrskem delu je glavna tema modeliranje vpliva koncentracije tega sekundarnega prenašalca na od Ca2+ odvisen razvoj sile v GMC. V modelu za kodacijo signala Ca2+ v citoplazmi GMC upoštevamo vpliv molekule cGMP na od kalcija odvisne kanale za kalij (K+) (KCa) in klor (Cl-) (ClCa), izmenjevalce natrija (Na+) in kalcija (Ca2+) (NCX) in črpalke Na+ in K+ (Na/K). Poleg tega model vključuje še prehajanje Ca2+ skozi napetostno odvisne kanale (VOCC), črpalke za Ca2+ v celični membrani (PMCA) in v sarkoplazemskem retikulumu (SR) (SERCA), kanale, ki so odvisni od inozitol trifosfata (IP3) in Ca2+ (ICICR). Model vključuje še pasivno prehajanje vseh ionov, t.j. ionov Cl-, Na+, K+ in Ca2+ preko membrane. Z električnimi tokovi teh ionov je pogojena tudi membranska napetost. V modelu upoštevamo še vezavo Ca2+ na proteine v SR in v citoplazmi. Razvoj sile modeliramo s 4-stanjskim modelom interakcij med miozinom in aktinom, ki jih regulira aktivna oblika encima kinaze lahkih verig miozina (MLCK), ki je odvisna od Ca2+. Razvoj sile modeliramo v območju koncentracije cGMP med 0 in 10∙10-3 mol/m3. Pri vrednosti [cGMP] = 6∙10-3 mol/m3 doseže povprečna vrednost koncentracije Ca2+ v citoplazmi ([Ca2+]c,pov) svoj minimum. Ker [Ca2+]c,pov močno korelira z razvito silo v GMC, pri enaki vrednosti [cGMP], doseže svoj minimum tudi sila, katere vrednost znaša 25% maksimalne sile, ki jo je celica sposobna razviti. Pri zelo nizki koncentraciji cGMP ([cGMP]=0,01∙10-3 mol/m3) pa znaša sila 61% maksimalne sile. Padec sile v odvisnosti od cGMP je pogojen s spremembo frekvence in amplitude oscilacij Ca2+ v citoplazmi.
Ključne besede: arterija, gladka mišična celica, kalcij, dušikov oksid, kontrakcija, membranska napetost, ionski tokovi, matematični model
Objavljeno: 06.05.2015; Ogledov: 1254; Prenosov: 190
.pdf Celotno besedilo (3,53 MB)

Iskanje izvedeno v 0.36 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici