| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Učni pogovor kot pot h kakovostnemu učenju in znanju
Andreja Strmšek, 2016, magistrsko delo

Opis: Ob aktualnih razpravah in iskanjih poti do kakovostnega znanja so aktualne tudi razprave o vlogi učnega pogovora pri tem. Učni pogovor je imel pomembno vlogo že v stari Grčiji, njegov pomen potrjujejo raziskave stare več desetletij, a praksa teh spoznanj še ne »živi«. V raziskavi smo ugotovili, da je učni pogovor precej pogosto uporabljen pri različnih predmetih, različnih tipih učnih ur in pri različno starih učencih. Prav tako je med učitelji osnovnih šol živo prepričanje o pomenu in vlogi učnega pogovora za kakovostno učenje in znanje, v praksi pa prevladujejo značilnosti tradicionalnega pristopa k pogovoru, ki učencev ne spodbuja k višjim ravnem razmišljanja. Opažamo veliko število vprašanj s strani učiteljev in redka na strani učencev, čeprav so z vidika razvijanja pristnega pogovora zelo dragocena. Med vprašanji učiteljev prevladujejo spominska vprašanja. Odgovori učencev so prevladujoče kratki in »čas za razmislek« ostaja v okviru sekunde. Povratna informacija je večinoma usmerjena v vsebino in se posreduje v obliki kratkih informacij. Med ovirami za uporabo učnega pogovora, ki jih navajajo anketirani učitelji, se najpogosteje pojavi pomanjkanje časa in pomanjkanje komunikacijskih spretnosti pri učencih. Opazovanje prakse pokaže šibko interakcijo med učenci, voden učni pogovor s strani učiteljev ter organizacijske ovire (razporeditev stolov in miz v učilnici, število učencev v razredu, časovni okvir ene učne ure). Prepoznali pa smo nekaj značilnosti pristnega pogovora in sicer so učitelji za izhodišča za učni pogovor uporabljali različne spodbude, ne le vprašanja. Na nepopolne odgovore učencev so se odzivali z dodatnimi vprašanji, ki so spodbujala k razmišljanju. Prav tako so se trudili vživeti v način razmišljanja učencev in razumeti njihove odgovore. Predlagamo poti, ki vodijo k uporabo spoznanj o učnem pogovoru v praksi, vendar je od posameznega učitelja odvisno, ali se bo podal na katero izmed poti in spreminjal svoje poučevanje.
Ključne besede: kakovostno učenje in znanje, tradicionalni in pristni učni pogovor, vprašanja učiteljev in učencev, razredna klima, povratna informacija
Objavljeno: 26.08.2016; Ogledov: 1183; Prenosov: 163
.pdf Celotno besedilo (2,54 MB)

2.
Primerjava vplivov različnih strategij poučevanja na kakovost in trajnost znanja o členonožcih
Zdravka Hajdinjak, 2016, magistrsko delo

Opis: V naš izobraževalni sistem sta se v strategije poučevanja v večji meri začela vključevati izkustveni in raziskovalni pristop. Bistvo izkustvenega pristopa je, da učenci sami preizkušajo in so čim bolj aktivni. V našem magistrskem delu smo izvajali in vrednotili različne učne strategije ter primerjali vpliv le-teh na kakovost in trajnost znanja o členonožcih. Členonožce smo izbrali zaradi izjemnega ekološkega pomena in pomena, ki ga imajo npr. v medicini, farmaciji, kmetijstvu in genskem inženirstvu. V raziskavi je sodelovalo 469 srednješolcev, petih različnih srednjih šol in sedmih različnih programov. Anketirani so bili različne starosti, in sicer ena skupina dijaki 1. letnika, druga skupina dijaki 3. letnika. Na podlagi podatkov, ki smo jih zbrali z anketiranjem dijakov 1. letnika, smo ugotovili, da je znanje učencev ob vstopu v srednješolsko izobraževanje zadovoljivo in primerno glede na strategije poučevanje, ki so jih anketirani navajali. Priporočamo, da učitelji pri poučevanju vsebin o živalih vključujejo poleg slikovnega gradiva še živalski material (žive ali mrtve živali), obiske živalskih vrtov, akvarijev oz. akvaterarijev, obiske čebelarjev, sadjarjev in kmetov. Pomembno se nam zdi, da pri izvajanju omenjenih vsebin dobijo učenci znanje o celostnem razumevanjnu življenja. V razredu smo z dijaki 3. letnika izvedli poučevanje vsebin o členonožcih tako, da smo pri tem uporabili različne vrste materialov. Uporabili smo slikovno gradivo, plastične oz. gumijaste modele in mrtve živali. Z izvajanjem različnih učnih strategij smo ugotovili, da je najbolj učinkovita kombinacija različnih strategij in uporaba različnih materialov, saj so anketirani na ta način pridobili kakovostnejše znanje. Predlagamo, da se pri poučevanju vseh tistih vsebin o živalih, kjer je to možno (če niso objekt poučevanje nevarne, ogrožene, nedostopne ali iz kateregakoli drugega vidika sporne živali) učitelji čim pogosteje odločajo za uporabo le-teh.
Ključne besede: izkustveno poučevanje, členonožci, slikovno gradivo, plastični modeli, mrtve živali, kakovostno znanje
Objavljeno: 01.08.2016; Ogledov: 781; Prenosov: 103
.pdf Celotno besedilo (2,39 MB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici