| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 9 / 9
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
2.
Arhitektonske ovire in uporaba tehničnih pripomočkov v bivalnem okolju starostnika
Mateja Berčan, 2009, master's thesis

Abstract: Število starejših narašča, občutno pa se povečuje tudi delež starejšega prebivalstva nad 80 let. Stari ljudje si želijo ostati doma, v okolju, ki ga poznajo, kjer imajo vzpostavljene socialne mreže, vendar jih v starosti motijo arhitektonske ovire tako v ožjem kot tudi širšem bivalnem okolju. Za samostojno, varno in udobno bivanje v lastnem stanovanju pa potrebujejo tudi tehnične pripomočke. V magistrskem delu smo raziskali problem arhitektonskih ovir v zunanjem in notranjem bivalnem okolju ter uporabo tehničnih pripomočkov. Raziskovalna metodologija. Uporabljena je bila kvantitativna metodologija raziskovanja. Podatke smo zbirali z delno odprtim vprašalnikom. Raziskovalni vzorec je zajemal 80 starostnikov, starih med 65. in 80. letom, od tega je bilo 55 žensk in 25 moških. Za analizo podatkov smo uporabili statistično metodo standardnega odstotka. Rezultati. Iz dobljenih podatkov je razvidno, da večina starostnikov želi ostati v svojem domačem okolju. Zaradi starostnih sprememb starostniki potrebujejo pomoč v obliki tehničnih pripomočkov, predvsem pripomočke za komunikacijo in gibanje. Glede na potrebe potrebujejo tudi prilagoditve zunanjega in notranjega okolja ter želijo odstranitev grajenih ovir tako v zunanjem, kot tudi notranjem prostoru. Z raziskavo smo pridobili potrebne smernice za kakovost bivanja starostnika v domačem okolju. Sklep. Za kakovostno bivanje starostnikov so potrebne spremembe v zakonodajnih podlagah, spremembe v izboljšanju ponudb različnih oblik bivanja in pomoči na domu ter v kontinuiranem sistemu informiranja.
Keywords: starostniki, bivalno okolje, arhitektonske ovire, tehnični pripomočki, kakovostna starost
Published: 06.01.2010; Views: 5610; Downloads: 1155 
(1 vote)
.pdf Full text (690,84 KB)

3.
GLASBENE DEJAVNOSTI V TRETJEM ŽIVLJENJSKEM OBDOBJU
Petra Beršnjak, 2012, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi z naslovom Glasbene dejavnosti v tretjem življenjskem obdobju je v teoretičnem delu predstavljeno tretje življenjsko obdobje. Pozornost je usmerjena predvsem na opredelitev kakovostnega preživljanja le-tega, njegove značilnosti ter na emocionalno in sposobnostno raven človeka v tem obdobju. Pomemben faktor je tudi izobraževanje ter njegova vloga. Drugo poglavje predstavlja analizo glasbenih dejavnosti in vpliv posameznih dejavnosti na človeka. Vsebuje predvsem razlage, kako lahko z glasbo dvignemo človekovo samopodobo, izboljšamo njegovo fizično stanje ter tako izboljšamo njegovo prihodnost. V praktičnem delu so predstavljene glasbene dejavnosti, ki jih lahko nudimo starostnikom. Možnosti njihovega izobraževanja na glasbenem področju, pozitiven vpliv dejavnosti na posameznika in skupnost, v kateri posameznik prebiva ter sprejemanje teh dejavnosti.
Keywords: Tretje življenjsko obdobje, glasbene dejavnosti, izobraževanje, kakovostna starost, starostnik.
Published: 18.06.2012; Views: 1575; Downloads: 104
.pdf Full text (4,52 MB)

4.
Sociološki vidiki kakovostne starosti in medgeneracijskega sodelovanja: področje koroške regije
Neja Gabrovec, 2015, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi z naslovom Sociološki vidiki kakovostne starosti in medgeneracijskega sodelovanja: področje koroške regije smo v teoretičnem delu opredelili starost kot tretje in četrto življenjsko obdobje, za kateri moramo poskrbeti že v mladosti in odraslosti. Opisali smo posledice staranja prebivalstva ter predstavili dejavnike, ki staranje zavirajo. Osredotočili smo se na kakovostno starost, vpliv upokojitve ter naloge in zmožnosti v starosti. Opisali smo medgeneracijsko sodelovanje in učenje ter kako sodobna družba vrednoti starostnika. Ker smo v empiričnem delu naloge analizirali starostnike, ki živijo doma, in tiste, ki živijo v domovih za starejše smo se osredotočili tudi na institucionalizirano varstvo starejših. V empiričnem delu smo z raziskavo analitično primerjali starostnike glede na spol, starost, izobrazbo ter starostnike, ki bivajo doma, s tistimi, ki bivajo v domu za starejše. Osredotočili smo se na kakovostno starost, stik z družinskimi člani, zdravje, osamljenost, druženje z mlajšo generacijo, občutek zanemarjenosti, tehnologijo, cene bivanj v domu za starejše ter vključenost v društva. Raziskavo smo izvedli po koroški regiji v domovih za starejše in med tistimi, ki bivajo doma. Rezultati so pokazali, da so tisti, ki živijo v domu za starejše, bolj ogroženi. So slabšega zdravja, včasih se počutijo osamljeno. Na vključenost v društva vpliva starost, kar pomeni, da so mlajši starostniki bolj vključeni v društva. To je pričakovano, saj so v povprečju bolj zdravi. Kot pa je bilo pričakovano, so po njihovih ocenah cene bivanja v domovih za starejše predrage.
Keywords: kakovostna starost, starostniki, tretje življenjsko obdobje, medgeneracijsko sodelovanje, institucionalizirano bivanje
Published: 23.11.2015; Views: 922; Downloads: 169
.pdf Full text (1,44 MB)

5.
Potrebe po dnevnem centru za starostnike
Tina Režek, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Izhodišča in namen: Svetovno prebivalstvo se vse hitreje stara, proces staranja pa v telesu povzroča spremembe, ki vplivajo na delovanje in ravnanje posameznika v družbi. Zaradi specifičnih potreb so starostniki uvrščeni v ranljivo skupino prebivalstva, ki potrebuje dodatno pomoč in podporo. Le-ta jim je nudena s strani svojcev in njihovih bližnjih, ko pa to ni mogoče, se največkrat obrnejo na ustrezne institucije. To starostnikom predstavlja stres, saj so naenkrat iztrgani iz domačega okolja, izgubijo občutek avtonomnosti, bivanje v institucionalnem varstvu predstavlja tudi finančno breme. Alternativna možnost so dnevni centri za starostnike. V Občini Postojna so pod okriljem Doma upokojencev Postojna v dnevnem varstvu na voljo le tri prosta mesta. Namen diplomskega dela je bil raziskati, ali obstaja potreba po ustanovitvi samostojnega dnevnega centra za starostnike v Občini Postojna. Raziskovalne metode: V teoretičnem delu je bila uporabljena deskriptivna metoda dela. V empiričnem delu pa kvantitativna metodologija, s tehniko anketiranja z anketnim vprašalnikom. Pripravili smo dva vprašalnika. Prvi je bil namenjen anketiranju starostnikov, ki ga je izpolnilo 31 oseb, drugi pa anketiranju svojcev stanovalcev doma upokojencev, ki ga je izpolnilo 42 oseb. Raziskavo in anketiranje smo izvedli meseca maja 2016. Uporabljali smo programa Microsoft Excel in Microsoft Word. Dobljene rezultate oz. izide raziskave smo podali v obliki grafov in jih interpretirali. Rezultati: Ugotovili smo, da 100% anketiranih starostnikov in 88% anketiranih svojcev vidi potrebo po ustanovitvi samostojnega dnevnega centra za starostnike, kar jasno nakazuje, da bodo na tem področju potrebne korenite spremembe. Diskusija in zaključek: Želja vsakega posameznika je čim večja kvaliteta življenja, kar velja tudi za starostnike. Kakovostno starost je moč doseči s prilagajanji in konstruktivnim medgeneracijskim sodelovanjem. Dnevni centri za starostnike predstavljajo obliko pomoči, ki ohranja dostojanstvo starostnikov in jim omogoča vsakodnevno vračanje v njihove domove, kar jim daje občutek povezanosti z družino in domačim okoljem.
Keywords: starostnik, aktivno staranje, dnevni center, organizirano varstvo, kakovostna starost, občina Postojna
Published: 27.09.2016; Views: 526; Downloads: 94
.pdf Full text (1,56 MB)

6.
VPLIV VPELJAVE SISTEMA KAKOVOSTI E-QALIN NA ZADOVOLJSTVO STANOVALCEV V INSTITUCIONALNEM VARSTVU
Martina Klobčar, 2017, master's thesis

Abstract: Naraščanje števila starejših prebivalcev, demografske spremembe in večplastne težave, ki spremljajo staranje, prispevajo k razlogom za nastanitev v institucije, ki nudijo zdravstveno nego in oskrbo. Z magistrskim delom želimo ugotoviti zadovoljstvo stanovalcev v enem izmed domov za starejše po uvedbi sistema upravljanja kakovosti E-Qalin. Ob enem želimo ugotoviti, s katerimi področji delovanja so stanovalci bolj zadovoljni in katera področja oz. storitve smatrajo za pomembnejša.
Keywords: staranje, kakovostna starost, institucionalno varstvo, zdravstvena nega in oskrba, sistem kakovosti E-Qalin
Published: 23.02.2017; Views: 562; Downloads: 136
.pdf Full text (1,48 MB)

7.
Odnos študentov do starostnikov in staranja
Eva Rojht, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Odnos do starejših je civilizacijska prvina vsake družbe, ki z odnosom do starejše populacije pokaže svoje temeljne vrednote. Namen diplomskega dela je predstaviti problem staranja prebivalstva in raziskati kakšen je odnos študentov do starostnikov in staranja. V teoretičnem delu je bila uporabljena opisna metoda dela, v raziskovalnem delu pa kvantitativna metodologija raziskovanja. Kot raziskovalni instrument je bil uporabljen vprašalnik za ugotavljanje odnosa do starejših in staranja. Raziskava smo izvedli med študenti različnih fakultet in smeri ene izmed slovenskih univerz. Za analizo sta bila uporabljena One-Way ANOVA za ugotavljanje statističnih razlik med skupinami ter t- test za ugotavljanje razlik med dvema neodvisnima vzorcema. Ugotovljeno je bilo, da je odnos študentov do starejših pozitiven, saj je povprečna vrednost znašala 121 od možnih 204 točk. Hkrati je bilo ugotovljeno, da ne prihaja do statistično pomembnih razlik v odnosu do starejših glede na spol (t = 1,38; p = 0,16), letnik študija (F=1,19; p = 0,31), niti glede na študijsko smer (t=0,46; p=0.64). Pomembna je promocija zdravstvene nege starostnika, da bi bil odnos do starejših bolj pozitiven in bi se vse več študentov odločalo tudi za delo na tem področju. Zaradi povečanega števila starejših se povečujejo tudi potrebe po zaposlitvi.
Keywords: starostniki, odnos do dela s starostniki, starizem, kakovostna starost, študenti, starost in staranje
Published: 10.10.2017; Views: 588; Downloads: 175
.pdf Full text (1,82 MB)

8.
Spremembe v starosti in stiske, ki iz njih izhajajo
Samanta Žula, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Teoretična izhodišča: Starost v seboj prinese veliko sprememb, ki nekaterim starostnikom prinese posledično tudi stiske. Od vsakega posameznika je odvisno, kako se na starost pripravi, zato imajo spremembe na nekatere velik vpliv, nekateri pa jih sprejemajo povsem normalno. Namen diplomskega dela je predstaviti starost in staranje ter z raziskavo ugotoviti s kakšnimi starostnimi spremembami in posledično tudi stiskami se starostniki srečujejo in kje v primeru stiske poiščejo pomoč. Metodologija raziskovanja: V diplomski nalogi smo uporabili deskriptivno metodo dela. Raziskava je osnovana na kvantitativni metodologiji. Izvedena je bila med vsemi člani upokojenskega društva severovzhodnega dela Slovenije. Anketni vprašalnik je sestavljalo 18 vprašanj, odprtega, zaprtega in kombiniranega tipa. Rezultati: 97 % anketiranih se je strinjalo, da je staranje normalen pojav in da so starostne spremembe dobro premagovali (67 %). Osivelost las in slabovidnost sta najpogosteje pojavljeni starostni spremembi. Bolezen in izguba bližnjih sta stiski, ki jih je zaradi starostnih sprememb doživljalo 47 % anketirancev. Najpogostejši vzrok za le-te pa sta bili finančna stiska in zdravstvene težave. Pomoč v primeru stiske poišče le 15 % starostnikov. Imajo veliko prostočasnih aktivnosti. 48 % anketiranih je s svojo starostjo delno zadovoljna. Diskusija in zaključek: Staranju nihče od nas ne more uiti. Prav tako ne starostnim spremembam in drugim težavam, ki jih vsakodnevno srečujemo. Dobro je, da se na samo starost dobro pripravimo, tako se lahko pozneje izognemo nepotrebnim stiskam, ki nas lahko pretijo.
Keywords: Starostnik, starost, spremembe v starosti, stiske starih ljudi, kakovostna starost, težave starostnikov, stiske starih ljudi, izguba, oblike pomoči v stiski.
Published: 10.10.2017; Views: 595; Downloads: 170
.pdf Full text (1,13 MB)

9.
Odnos do staranja in starejših ljudi
Blaž Benkovič, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Staranju so podvržene vse žive in nežive stvari. Z napredkom znanosti in medicine se je življenjska doba začela podaljševati posledično se je prebivalstvo začelo starati in začele so se tudi spreminjati potrebe prebivalstva. Namen diplomskega dela je bil raziskati odnos dijakov do staranja in starejših ljudi. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji raziskovanja. Kot instrument raziskovanja je bil uporabljen anketni vprašalnik sestavljen iz 23 vprašanj, ki je vključeval del Kogan-ovega vprašalnika za ocenjevanje odnosa do starejših ljudi. V raziskavi so sodelovali dijaki četrtih letnikov ene izmed srednjih Zdravstvenih šol Slovenije. Ugotovljeno je bilo da imajo sodelujoči dijaki na splošno v povprečju pozitiven odnos (doseženih 69 od 108 točk) do starostnikov in staranja. Prav tako pa je bilo ugotovljeno, da imajo dijaki moškega spola nekoliko bolj pozitiven odnos (71 od 108 točk) do starostnikov in staranja, kot dijakinje (65 od 108 točk). Za opravljanje poklica na področju zdravstvene nege starostnika je zainteresirana dobra polovica (53 %) dijakov. Glede na prebrano strokovno literaturo in raziskavo, ki smo jo izvedli med dijaki četrtih letnikov ene izmed srednjih Zdravstvenih šol Slovenije lahko zaključimo, da imajo mladi na sodelujoči srednji šoli pozitiven odnos do starostnikov in staranja, kar je glede na izbiro poklica, ki ga bodo opravljali tudi zelo pomembno.
Keywords: starostniki, staranje, teorije staranja, kakovostna starost, medgeneracijsko sožitje.
Published: 06.06.2018; Views: 610; Downloads: 192
.pdf Full text (1,12 MB)

Search done in 0.19 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica