| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv pridobitve certifikata »Družini prijazno podjetje« na obremenjenost zaposlenih v socialnovarstvenih zavodih
Mateja Obreza, 2018, magistrsko delo

Opis: Izhodišče: Zaposleni se vsakodnevno srečujemo s težavo, kako uskladiti poklicno in družinsko življenje. Veliko časa preživimo v službi, se srečujemo z nezadovoljstvom zaposlenih, povečano obremenitvijo, kar vodi do stresa, izgorelosti, psihične in fizične izčrpanosti. Namen: Raziskava je temeljila na raziskovalnih vprašanjih, ali se zaposleni v socialnovarstvenih zavodih srečujejo s pojavom izgorelosti in preobremenjenosti na delovnem mestu ter ali uvedba in izvajanje ukrepov v okviru certifikata »Družini prijazno podjetje« pripomore k lažjemu usklajevanju poklicnega in družinskega življenja, povečanju zadovoljstva zaposlenih, kakovosti delovnega okolja ter posledično zmanjšanju obremenjenosti. Metode: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Sodelovalo je 143 zaposlenih iz šestih zavodov. Podatki so bili pridobljeni z anketnim vprašalnikom. Analiza je bila narejena s SPSS: Mann-Whitney-ev in hi-kvadrat preizkus. Rezultati: Stopnja zadovoljstva zaposlenih je višja v zavodih, ki nimajo certifikata, kot v zavodih, ki imajo certifikat. Obremenjenost zaposlenih je statistično značilno večja v zavodih, ki imajo certifikat DPP z vidika utrujenosti zaposlenih, fizične, psihične in čustvene izčrpanosti (p < 0,05). Zaposleni v zavodih brez certifikata menijo, da izvajanje ukrepov vpliva na kakovost delovnega okolja v večji meri (47 %) kot v zavodih, kjer imajo certifikat (32 %). Diskusija in zaključek: Zaposlenim je delo s stanovalci v veselje in zadovoljstvo, vendar jim povzroča obremenjenost, stres in izčrpanost. Naloga managementa je skrb za dobro fizično in psihično stanje zaposlenih, k čemur pripomore tudi dobro informiranje, dopolnjevanje in izbira ustreznih ukrepov v okviru certifikata DPP.
Ključne besede: stres, izgorelost, ukrepi »Družini prijazno podjetje«, usklajevanje poklicnega in družinskega življenja, kakovost delovnega okolja, zadovoljstvo zaposlenih.
Objavljeno: 03.07.2018; Ogledov: 683; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (915,86 KB)

2.
VPLIV IZVORA NADZOROVANJA NA NEKATERE DEJAVNIKE PRI DELU REVIZORJEV
Melita Voje, 2012, magistrsko delo

Opis: Izvor nadzorovanja (angl. Locus of Control) je psihološki pojem, ki ločuje posameznike na tiste s poudarjenim notranjim izvorom nadzorovanja – internaliste, in tiste s poudarjenim zunanjim izvorom nadzorovanja – eksternaliste. Razlika med njimi je v prepričanju, da kar se jim v življenju dogaja, je pri enih posledica njihovega lastnega napora, vloženega znanja, truda, pri drugih pa posledica sreče, usode. V drugem delu naloge smo opredelili pojem izvora nadzorovanja ter način ugotavljanja izvora nadzorovanja s skalo za merjenje internalnosti oziroma eksternalnosti. V nadaljevanju tega dela smo predstavili, kako se izoblikuje izvor nadzorovanja pri posamezniku, kako posameznik kontrolira izvor nadzorovanja ter kako skozi izvor nadzorovanja pojasnjuje posamezne dogodke. V tem delu smo povzeli tudi glavne ugotovitve raziskav različnih avtorjev o povezavi izvora nadzorovanja s starostjo, spolom, kulturo, etiko, vero, zdravjem, stresom, vodenjem, kakovostjo opravljanja dela, zadovoljstvom pri delu, pripadnostjo instituciji, konfliktom med delom in družino, podjetništvom in nakupovanjem. V tretjem delu naloge smo predstavili raziskave različnih avtorjev (Hyatt in Prawitt, 2001; Patten, 2005; Donnelly in drugi, 2003; Chen in Silverthorn, 2008) o vplivu izvora nadzorovanja in zaznane strukturiranosti delovnega okolja na revizorjevo opravljanje dela in zadovoljstvo pri delu, o vplivu izvora nadzorovanja na revizorjevo pripadnost instituciji, sprejemanje disfunkcionalnega vedenja, namen za zamenjavo službe in oceno opravljanja dela ter o vplivu izvora nadzorovanja na stres na delovnem mestu ter na kakovost opravljanja dela in zadovoljstvo pri delu med revizorji. V četrtem delu naloge smo predstavili raziskovalno metodologijo lastne empirične raziskave o vplivu izvora nadzorovanja na nekatere dejavnike pri delu revizorjev, in sicer posebej za revizorje računskega sodišča in posebej za pooblaščene revizorje, vpisane v register pri SIR. Vpliv izvora nadzorovanja (in zaznane strukturiranosti delovnega okolja) na nekatere dejavnike pri njihovem delu, kot so zadovoljstvo pri delu, kakovost opravljanja dela, stres na delovnem mestu, pripadnost instituciji in namen oditi oziroma ostati v instituciji smo preverili z 12 hipotezami. V okviru tega dela smo primerjali rezultate ugotovitev empirične raziskave med internalisti in eksternalisti − revizorji računskega sodišča ter internalisti in eksternalisti − pooblaščenimi revizorji, vpisanimi v register pri SIR ter med revizorji računskega sodišča in pooblaščenimi revizorji, vpisanimi v register pri SIR. Rezultate ugotovitev empirične raziskave za revizorje računskega sodišča in pooblaščene revizorje, vpisane v register pri SIR, smo primerjali z rezultati ugotovitev raziskav Hyatta in Prawitta (2001), Pattna (2005), Donnellya in drugih (2003) ter Chena in Silverthorna (2008) ter poročali o enakostih in razlikah med njimi. V sklepnem, petem delu naloge pa smo povzeli ključne ugotovitve.
Ključne besede: izvor nadzorovanja, internalnost, eksternalnost, strukturiranost delovnega okolja, zadovoljstvo pri delu, kakovost opravljanja dela, stres na delovnem mestu, pripadnost instituciji, namen za zamenjavo službe, revizija, računsko sodišče, inštitut za revizijo.
Objavljeno: 20.08.2012; Ogledov: 1609; Prenosov: 433
.pdf Celotno besedilo (2,01 MB)

3.
PRIMERJAVA KAKOVOSTI DELOVNEGA OKOLJA MED MALIM PODJETJEM IN MEDNARODNO USTANOVO
Urša Marinšek Šrot, 2010, diplomsko delo

Opis: Kakovost delovnega okolja kroji človeško eksistenco na več ravneh življenja. Kakovost delovnega okolja je tesno povezana s preživljanjem prostega časa, oboje pa ključno vpliva na naše življenje. S to diplomsko nalogo želimo raziskati, s pomočjo anketnega vprašalnika, kakšna je kakovost delovnega okolja v gospodarski organizaciji in kakšna v negospodarski organizaciji. Ali se delovne naloge v eni in drugi bistveno razlikujejo, ali so v eni ali drugi boljše. Sama sem zaposlena v negospodarski organizaciji, in sicer v Mednarodni ustanovi — fundaciji za razminiranje in pomoč žrtvam min (ITF), primerjava kakovosti delovnega okolja pa bo opravljena s podjetjem Svetina&Lazar, ki je gospodarska organizacija in ima približno enako število zaposlenih kot ITF. V teoretičnem delu diplomske naloge bomo videli kateri so dejavniki, ki pomembno vplivajo na kakovost delovnega okolja, te pa bomo obširneje opisali ter interpretirali. Rezultati ankete so nam pokazali, da se kakovost delovnega okolja na določenih elementih med organizacijama razlikuje. Elementi, kot so delovni čas, strokovno izpopolnjevanje in več časa za družino, so bolje ocenjeni v podjetju Svetina&Lazar. Elementi kot so čas za malico, sistem koriščenja in plačila nadur, doživljanje kolektiva, pohvala za delo pa so bolje ocenjeni v ITF. Na podali rezultatov raziskave kakovosti delovnega okolja lahko potrdimo naslednje: kakovost delovnega okolja je v gospodarski organizacij na enaki ravni kot v negospodarski organizaciji.
Ključne besede: Kakovost delovnega okolja, Organizacija, Kultura organizacije, Delovno okolje
Objavljeno: 26.08.2010; Ogledov: 1574; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici