| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 29
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
The influence of smoking on the frequency and characteristics of complications following large loop excision of the transformation zone (LLETZ)
Vida Gavrić-Lovrec, Tanja Erlah, Sarah Dobnik, Iztok Takač, 2019, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: kajenje, LLETZ, krvavitev, izcedek, bolečine
Objavljeno v DKUM: 05.04.2024; Ogledov: 108; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (169,07 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...
Gradivo je zbirka in zajema 1 gradivo!

2.
E-Zdravstvena pismenost in navade kadilcev v času pandemije covid-19
Marija Kokol, 2023, magistrsko delo

Opis: Uvod: E-zdravstvena pismenost je spretnost in zahteva današnjega časa. Posamezniki morajo biti usposobljeni delati s sodobno tehnologijo, sposobni morajo biti kritično razmišljati, saj imajo na voljo širok spekter informacijskih orodij in informacijskih virov. Le ti jih morajo voditi do sprejemanja odločitev. Namen raziskave je bil preučiti stopnjo e-zdravstvene pismenosti in sposobnost iskanja informacij o dejavnikih, ki negativno vplivajo na zdravje. Metode: V raziskavi je sodelovalo 120 anketiranih iz podravske regije Republike Slovenije. Za pridobitev podatkov o zdravstvene pismenosti je bil uporabljen eHEALS vprašalnik ter Fagerströmov test za oceno stopnje odvisnosti od nikotina. Pridobljene podatke smo s pomočjo računalniških programov Microsoft Office Excel in SPSS statistično obdelali. Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da med odraslimi do 45. leta in tistimi, ki so stari 45 let in več, obstaja statistično značilna razlika v e-zdravstveni pismenosti. Povprečje rangov je do 45. leta starosti znašala 69,05, pri starih 45 let in več pa 49,26. Največja statistična razlika v e-zdravstveni pismenosti je pri trditvi: Počutim se samozavestnega pri uporabi internetnih informacij, da izboljšam svoje zdravstveno stanje. Pri omenjeni trditvi odraslih do starosti 45 let je povprečje rangov 72,34, pri tistih, ki so stari 45 let in več, pa je povprečje rangov 45,02. Razprava in sklep: Sodelujoči do 45. leta starosti so bolje e-zdravstveno pismeni, kar pomeni, da so bolj sposobni iskanja in razumevanja ter ocenjevanja zdravstvenih informacij. Pridobljeno znanje iz Internetnih virov uporabijo za reševanje zdravstvenih težav. Internet, kot najpogosteje uporabljen vir zdravstvenih informacij je lahko potencialno nevaren zaradi nepreverjenih in lažnih informacij. S tem se kaže, kako pomembna je e-zdravstvena pismenost.
Ključne besede: E-zdravstvena pismenost, kajenje, kadilci, COVID-19
Objavljeno v DKUM: 10.08.2023; Ogledov: 536; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (1,88 MB)

3.
Vpliv kajenja na zdravstveno stanje pri bolnikih, obolelih s kronično obstruktivno pljučno boleznijo
Džanela Mehić, 2021, diplomsko delo

Opis: Uvod: Kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB) je ena od najbolj pogostih bolezni v svetu, za katero je značilno postopno omejevanje pretoka zraka. Tobačni dim je glavni dejavnik tveganja za razvoj KOPB, zato je treba kadilcem zagotoviti svetovanje za opustitev kajenja. Namen zaključnega dela je sistematično pregledati, analizirati in sintetizirati literaturo ter raziskati, kako kajenje vpliva na zdravstveno stanje pri bolnikih s KOPB. Metode: Gradivo smo iskali v mednarodnih podatkovnih bazah PubMed, CINAHL in ScienceDirect. Z Boolovimi operaterji smo določili iskalni niz s ključnimi besedami. Članke smo kritično ocenili s pomočjo kontrolnih seznamov Joana Briggs Institute (JBI). Izbrano literaturo smo uvrstili v hierarhijo dokazov po avtorjih Polit & Beck (2012). Izvedli smo tematsko analizo znanstvenih in strokovnih člankov ter sintetizirali rezultate. Z upoštevanjem korakov tematske analize smo najprej sintetizirali podatke, ki so izhajali iz rezultatov končnega izbora preglednih člankov po korakih Braun & Clarke (2006). Rezultati: Od pridobljenih 819 člankov smo v končno analizo vključili 5 člankov. Rezultati so pokazali, da kajenje v veliki meri vpliva na zdravstveno stanje obolelih s KOPB, na njihovo telesno zmogljivost, napredovanje bolezni in nastanek še mnogih drugih. Razprava in sklep: Ljudje so v današnji družbi poleg aktivnega kajenja izpostavljeni tudi pasivnemu kajenju. Že mladi začnejo s kajenjem, kar posledično vpliva na nastanek KOPB, slabo telesno zmogljivost, astmo, kronični bronhitis in še mnogo drugih. Kajenje pa je eden izmed glavnih dejavnikov poslabšanja zdravstvenega stanja bolnikov, obolelih s KOPB.
Ključne besede: pacient, kronična obstruktivna pljučna bolezen, kajenje, vpliv.
Objavljeno v DKUM: 14.12.2021; Ogledov: 1077; Prenosov: 267
.pdf Celotno besedilo (509,22 KB)

4.
Vpliv kajenja v nosečnosti na prezgodnji porod
Urška Stoklas, 2021, diplomsko delo

Opis: Uvod: Čas nosečnosti in poroda uvrščamo med fiziološke procese, vendar pa obstaja veliko dejavnikov, ki lahko močno vplivajo na zdravje še nerojenega otroka in bodoče matere. Eden izmed njih je kajenje. Kajenje je lahko eden izmed vzrokov, ki povzročijo prezgodnji porod, nizko porodno težo ter umrljivost otrok takoj po rojstvu ali v zgodnjem otroštvu. Metode: Uporabili smo sistematični pregled, analizo in sintezo znanstvene in strokovne literature iz zbirk podatkov Pub Med, CINAHL in Web of Science. Omejitveni kriteriji so bili celotno dostopni članki v angleškem jeziku, objavljeni med letoma 2011 in 2021. Oblikovan je bil konceptualni model PICOT s ključnimi besedami: nosečnice, kajenje med nosečnostjo in prezgodnji porod. Ocena kakovosti dokazov je prikazana v hierarhiji dokazov. Podatki so obdelani s tematsko analizo. Rezultati: V končni pregled je bilo vključenih 10 člankov. Oblikovali smo glavno vsebinsko kategorijo z naslovov vpliv kajenja v nosečnosti na prezgodnji porod in najpogostejši podkategoriji škodljivi vplivi in izidi nosečnosti. Glavna ugotovitev našega pregleda literature je bila, da kajenje močno vpliva na prezgodnji porod. Razprava in sklep: Raziskava potrjuje, da na prezgodnji porod lahko vpliva čas nosečnosti, ko je nosečnica kadila, ter število dnevno pokajenih cigaret. Otroci nosečnic, ki so med nosečnostjo kadile, lahko imajo težave pri kognitivnem razvoju, pojavijo se jim lahko bolezni dihal, srčno-žilnega in živčnega sistema ter so bolj podvrženi alergijam. S preventivnim ravnanjem preprečimo veliko prezgodnjih porodov in ostalih zapletov po njem. Smiselno bi bilo, da bi zdravstveni delavci pogosteje in učinkoviteje izobraževali populacijo o škodljivosti kajenja. Posebno pozornost pa bi posvetili nosečnicam.
Ključne besede: kajenje, pasivno kajenje, cigaretni dim, prezgodnji porod, nizka porodna teža
Objavljeno v DKUM: 23.09.2021; Ogledov: 1198; Prenosov: 200
.pdf Celotno besedilo (538,32 KB)

5.
Protikadilsko osveščanje mladih kot del digitalnega socialnega marketinga
Edona Pelaj, 2020, magistrsko delo

Opis: Družbeni problemi za vsako družbo na svetu predstavljajo nenehno skrb. Načini njihove obravnave vplivajo na njihovo prepoznavanje in na odnos do njih oz. razmišljanje o njih. Revščina, bolezni in diskriminacije so v vseh družbah prisotni že stoletja. Epidemija tobaka je ena največjih groženj zdravju, s katero se svet sooča. Letno vodi do smrti več milijonov ljudi, pri čemer je več kot 80 % teh posledica neposredne uporabe tobaka, preostale smrti pa so posledica izpostavljenosti tobaku oz. pasivnega kajenja. Ciljna skupina oglaševanja tobačne industrije so predvsem mladi. Kljub temu da predstavniki podjetij iz te panoge trdijo, da ne uporabljajo oglaševanja, s katerim ciljajo na mlade kupce, nedavno razkriti podatki kažejo ravno nasprotno. Zato smo se v magistrskem delu osredotočili na problematiko uporabe tobaka med mladimi in iskanje ustrezne komunikacijske strategije pri osveščanju mladih o nevarnostih tobaka. Več kot polovica svetovnega prebivalstva uporablja splet. Ko smo v magistrskem delu iskali ustrezno komunikacijsko strategijo, smo ugotovili, da so mladi glede uporabe spleta še vedno vodilna družbena skupina. Mladi, stari med 15 in 24 let, namreč predstavljajo skoraj četrtino vseh uporabnikov spleta na svetu. Magistrsko delo je razdeljeno na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo podrobneje predstavili teoriji o socialnem in digitalnem marketingu, v empiričnem delu pa smo ugotavljali, kakšna je razširjenost kajenja in uporabe spleta med mladimi, predvsem v starostni skupini 16–24 let, v svetu, Evropi in Sloveniji. V magistrskem delu je predstavljena tudi protikadilska strategija digitalnega komuniciranja za države EU, katere cilj je doseči mlade v starostni skupini 16–24 let.
Ključne besede: socialni marketing, digitalni marketing, družbena omrežja, kajenje, mladi, protikadilsko osveščanje.
Objavljeno v DKUM: 10.11.2020; Ogledov: 848; Prenosov: 120
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

6.
Spremembe življenjskega sloga pacientov po prebolelem akutnem miokardnem infarktu
Mateja Krajnc, 2020, diplomsko delo

Opis: Teoretično izhodišče: Akutni miokardni infarkt in ostale pridružene bolezni v sklopu akutnega koronarnega sindroma predstavljajo globalni problem. Raziskave ugotavljajo, da pacienti po zdravljenju akutnega miokardnega infarkta ne spremenijo nezdravega življenjskega sloga, predvsem z vidika prehranjevanja, kajenja, uživanja alkohola in telesne aktivnosti. Namen raziskave je bil ugotoviti življenjski slog pacientov po prebolelem akutnem miokardnem infarktu po opravljeni kardiološki rehabilitaciji. Raziskovalna metodologija: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji raziskovanja. Uporabili smo metodo anketiranja. Zajeli smo paciente (n = 65) po prebolelem akutnem miokardnem infarktu in opravljeni kardiološki rehabilitaciji, vzorec je bil priložnostni. Za prikaz in analizo podatkov smo uporabili metodo deskriptivne statistike. Rezultati: Anketiranci imajo v povprečju povišano telesno težo in indeks telesne mase. V večji meri uživajo zdrava živila, se izogibajo nezdravim jedem in pijačam, več kot polovica jih je opustila kajenje, v zmernih količinah uživajo alkohol, prav tako pa se je povečala količina rekreativnega gibanja. V manjši meri anketiranci niso spremenili življenjskega sloga. Še vedno so prisotni vzorci nezdravih življenjskih navad, kot so kajenje, pitje alkohola in zmanjšanje telesne aktivnosti. Glede na izobrazbeno strukturo pa so udeleženci z višjo izobrazbo imeli podobne prehranjevalne navade, opustili so kajenje in pitje alkohola, niso pa povečali dnevne količine telesne dejavnosti. Diskusija: Rezultati kažejo, da so anketiranci po prebolelem akutnem miokardnem infarktu v večini spremenili življenjski slog. Obstajajo tudi anketiranci, ki življenjskega sloga niso spremenili. Rehabilitacija in sprememba življenjskega sloga pacientov po prebolelem akutnem miokardnem infarktu, v nekaterih primerih ostaja težava. Ključne besede: srčna kap, prehrana, kajenje, alkohol, telesna aktivnost, vedenje
Ključne besede: srčna kap, prehrana, kajenje, alkohol, telesna aktivnost, vedenje
Objavljeno v DKUM: 02.03.2020; Ogledov: 2201; Prenosov: 358
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

7.
Terminologija na področju elektronskega kajenja
Žiga Krajnc, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo Terminologija s področja elektronskega kajenja obravnava izbrano strokovno področje in njegovo izrazje. Teoretični del zajema zgodovino tobaka, razvoj elektronske cigarete, opis elektronske cigarete in ostalih naprav za elektronsko kajenje ter pojasni delovanje elektronske cigarete. Večina izrazov, ki so pomensko opredeljeni v empiričnem delu, je v teoretičnem delu postavljenih v strokovni kontekst. Ugotovljeno je, da je za področje elektronskega kajenja v slovenščini malo strokovne literature. V teoretičnem delu sta predstavljeni tudi področji terminologije in terminografije. Empirični del je sestavljen iz zbirke izrazov (iztočnice, definicije, angleške ustreznice, slikovno gradivo) in analize izrazja. Zbrano izrazje je razdeljeno na tri tematska področja, znotraj njih pa je razvrščeno abecedno. Analiza zajema zgradbo terminov, medleksemska razmerja, izvor izrazja in predloge alternativnih izrazov za prevzete lekseme. Ugotovljeno je bilo, da v zbirki prevladujejo dvo- in večbesedni termini, da najdemo več sopomenskih parov oz. vzporednih poimenovanj (npr. uparjalnik – atomizer, tank – rezervoar, elektronska cigareta – vejp) in izrazov, ki smo jih prevzeli prek nemščine (npr. aroma, baza, baterija, cigareta) ali iz angleščine (npr. driper, elektronski, mod, vejp). V slovenskih splošnih in terminoloških slovarjih trenutno ne najdemo terminologije s področja elektronskega kajenja (izjema so izrazi, ki so del splošne leksike, npr. baterija, vezje, ustnik). Terminologija elektronskega kajenja je zajeta le v nekaterih tujejezičnih slovarjih oz. zbirkah.
Ključne besede: terminologija, terminološki slovar, e-cigareta, elektronsko kajenje, kajenje
Objavljeno v DKUM: 22.10.2019; Ogledov: 2214; Prenosov: 225
.pdf Celotno besedilo (1,86 MB)

8.
Razvoj namizne filtrirne naprave za cigaretni dim : magistrsko delo
Denis Kragl, 2019, magistrsko delo

Opis: V tem magistrskem delu smo predstavili koncept, razvoj, ter samo izvedbo naprave, ki dim očisti določenih škodljivih snovi, ter s tem pomaga izboljšati kakovost zraka v notranjih prostorih. Naš cilj je bil razviti napravo, ki bo dosegla optimalno razmerje med količino zajetega zraka, ter stopnjo očiščenja zraka, hkrati pa bo dovolj majhna, da jo bo možno postaviti na pisalno mizo. S pomočjo tehničnih podatkov, ki so nam jih posredovali proizvajalci, smo najprej analitično izračunali parametre naprave in filtracije. Nato smo s pomočjo računalniške dinamike tekočin optimizirali obliko naprave, z namenom, da bi dosegli največji možen pretok zraka skozi napravo. Z dobljenimi rezultati smo napravo na koncu tudi izdelali. Napravo je v praksi tudi preizkusilo več ljudi, ki so bili z delovanjem zelo zadovoljni.
Ključne besede: Računalniška dinamika tekočin, kajenje, filtracija, mehanizmi filtracije, zrak v bivalnih prostorih, ventilator.
Objavljeno v DKUM: 10.04.2019; Ogledov: 1123; Prenosov: 98
.pdf Celotno besedilo (3,59 MB)

9.
Razširjenost kajenja cigaret med študenti zdravstvenih in tehniških ved
Mitja Bagari, 2018, magistrsko delo

Opis: Izhodišča in namen: Kajenje je velik javnozdravstveni problem, obenem pa vodilni preprečljivi vzrok smrti na svetu. Obdobje študija je čas, ko študenti lahko začnejo ali nadaljujejo do rednega kajenja. Namen raziskave je bil ugotoviti razširjenost in dejavnike, ki vplivajo na pojavnost kajenja med študenti zdravstvenih in tehniških ved. Raziskovalna metodologija in metode: Izvedena je bila presečna deskriptivna raziskava. Podatki so bili zbrani s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika med študenti zdravstvenih in tehniških ved, po etični odobritvi. Uporabljeno je bilo namensko vzorčenje po principu snežne kepe. Hipoteze so bile preverjene s pomočjo testa Hi-kvadrat. Rezultati: Od 1534 študentov vključenih v raziskavo je bilo 242 (15,4 %) kadilcev. Srednja vrednost starosti ob začetku kajenja je bila 16 (95 % IZ [16;16]) let. Redni kadilci so v povprečju pokadili 10 (95 % IZ [8;10]) cigaret na dan. Študijsko področje (χ2 = 7,811; p = 0,005), kajenje staršev (χ2 = 32,861; p < 0,001) in najožjih prijateljev (χ2 = 345,808; p < 0,001) so dejavniki, ki so bili statistično značilno povezani s kadilskim statusom študentov, medtem ko spol in uživanje alkohola nista bila statistično pomembna dejavnika kajenja med študenti. Diskusija in zaključek: Čeprav je razširjenost kajenja cigaret med študenti s področja zdravstva nižja v primerjavi s študenti s področja tehnike, je delež kadilcev pri obeh skupinah relativno visok, zato je potrebno še naprej izvajati ustrezne in učinkovite ukrepe za preprečevanje in prenehanje kajenja med študenti.
Ključne besede: prevalenca, dejavniki tveganja, kajenje, tobak, študenti, zdravstvo, tehnika
Objavljeno v DKUM: 21.12.2018; Ogledov: 1664; Prenosov: 297
.pdf Celotno besedilo (584,27 KB)

10.
Dejavniki tveganja in varovalni dejavniki za razvoj samomorilnega vedenja pri študentih Univerze v Mariboru
Simona Dijak, 2018, magistrsko delo

Opis: Študenti predstavljajo ranljivo skupino za razvoj samomorilnega vedenja, ki je v obdobju odraščanja na prehodu v odraslost med prvimi tremi vzroki umrljivosti, obenem pa bi se naj v primerjavi z drugimi starostnimi skupinami povečevalo število mladih, ki svoje življenje končajo s samomorom. Z magistrskim delom smo želeli preveriti pojavnost samomorilnih misli in samomorilnega vedenja pri mladih na prehodu v odraslost. Zanimale so nas razlike med spoloma, med kadilci in nekadilci, med tistimi, ki redno uživajo alkohol in med tistimi, ki ga ne, torej, kako se tvegana vedenja odražajo na vedenju študentske mladine – ali vplivajo na razvoj samomorilnega vedenja. Prav tako smo se osredotočili na tiste, ki imajo izražene depresivne simptome, obenem pa nas je zanimalo, ali se študentje v stresnih situacijah znajo obrniti po pomoč. Glavni namen magistrskega dela je bil teoretično razdelati in empirično obravnavati določene vidike razvoja samomorilnega mišljenja, vedenja in podrobneje preučiti in osvetliti dejavnike tveganja ter varovalne dejavnike za razvoj samomorilnega vedenja pri mariborskih študentih. Naš raziskovalni vzorec je zajemal 277 študentov Univerze v Mariboru, od tega 44 moških in 233 žensk. Povprečna starost anketiranih je znašala 24 let. Vprašalniki, ki smo jih v raziskavi uporabili, so modul Vprašalnika o bolnikovem zdravju (PHQ-9), Paykelova lestvica samomorilnega vedenja (PSS) in Vprašalnik medosebnih potreb (INQ-25). Rezultati naše raziskave so pokazali, da med moškimi in ženskimi študenti pri poročanju samomorilnega vedenja ni bilo statistično pomembnih razlik, prav tako teh razlik ni bilo med študenti kadilci in nekadilci. Tudi pri tistih študentih, ki redno uživajo alkohol in med tistimi, ki ga ne, ni bilo statistično pomembnih razlik. Statistično pomembne razlike so se pokazale le pri tistih z izraženimi simptomi depresije, ki so pogosteje poročali o samomorilnih mislih v primerjavi s tistimi, ki teh simptomov niso imeli. Prav tako se ni izkazalo, da je pri študentih najpogostejši varovalni dejavnik za razvoj samomorilnega vedenja sposobnost ustreznega iskanja pomoči v stresnih situacijah. Za preverjanje hipotez smo uporabili mediano lestvic INQ in PSS ter Mann Whitney U test, poleg tega pa še neparametrični Kruskal-Wallis test. Za preverjanje varovalnih dejavnikov smo za analizo uporabili frekvenčno porazdelitev odgovorov na anketnem vprašalniku. Z raziskavo smo preverili tvegana dejanja in kako ta vplivajo na razvoj samomorilnega vedenja ter skušali dobiti vsaj del celotne slike duševnega zdravja mladih na vstopu v odraslost. Magistrsko delo opozarja na pomembnost varovalnih dejavnikov pri razvoju samomorilnega vedenja ter svari pred dejavniki tveganja.
Ključne besede: dejavniki tveganja, varovalni dejavniki, samomorilno vedenje, kajenje, alkohol, depresija.
Objavljeno v DKUM: 18.12.2018; Ogledov: 1979; Prenosov: 293
.pdf Celotno besedilo (487,18 KB)

Iskanje izvedeno v 1.31 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici