| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 13
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Stališča osnovnošolskih učiteljev slovenščine do lastnega pedagoškega poklica
Ninetta Gnidovec Rozman, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu obravnavamo stališča osnovnošolskih učiteljev do lastnega pedagoškega poklica. Prvi del diplomskega dela predstavlja teoretičen okvir za empirično raziskavo. Znotraj tega smo opisali učiteljev profesionalni oz. poklicni razvoj in t. i. (profesionalni) učiteljski stres. Na kratko smo predstavili tudi predmet slovenščine v osnovni šoli ter poklic slovenista − učitelja, ki poučuje slovenščino. Drugi del diplomskega dela temelji na empirični raziskavi, katere namen je bil raziskati: učiteljev profesionalni oz. poklicni razvoj, učiteljski stres oz. stres, ki se pojavlja na delovnem mestu, mnenja učiteljev slovenščine o lastnem poklicu ter njihovo delo pri pouku slovenščine. Za raziskavo smo sestavili anketni vprašalnik, ki je bil smiselno − glede na problematiko − razdeljen na štiri sklope in začetni uvodni del, ki je zajemal navodila in osnovne podatke učiteljev: spol, starost in delovno dobo. Osnovno populacijo, ki smo jo preučevali, predstavljajo učitelji dolenjske, posavske, osrednje, zasavske in savinjske regije. V raziskavi je sodelovalo 50 učiteljev. Izsledki te so pokazali, da se učitelji slovenščine v največji meri uporabljajo demokratičnega stila poučevanja, medtem ko svoj profil označujejo z visoko stopnjo pedagoške in splošne kompetentnosti, kar nakazuje na njihovo strokovnost in človeškost hkrati. Velik pomen pripisujejo povratnim informacijam, ki jih prejmejo s strani učencev. Svoje spretnosti poučevanja so v celoti ocenili kot skorajda izjemne; najbolj je izstopala spretnost samozavestnega podajanja snovi. Učitelji, ki slovenščino poučujejo v osnovni šoli, se čutijo popolnoma avtonomne pri izbiri metod in oblik dela ter izbiri učnih pripomočkov. Podatki so v nadaljevanju raziskave pokazali, da učitelji slovenščine t. i. ''šolski stres'' v največji meri doživljajo pri preverjanju in ocenjevanju znanja ter ponavljajočih se slabih ocenah in neuspehih učencev. Najpogosteje ga zaznavajo na čustvenem področju, kot posledico pa v največjem številu navajajo jok. V stresnih situacijah se ti sproščajo s pogovorom ob kavi; tako da se zaupajo partnerju, prijatelju ali sodelavcu. Ugotovili smo tudi, da učitelji na svoj poklic niso ravno najbolj ponosni, vendarle pa jih ta osrečuje. Tudi za odločitev istega poklica bi se večina odločila še enkrat. O sebi menijo, da so odlični pedagogi ter da je njihov poklic premalo cenjen in preslabo plačan. Raziskali smo tudi naklonjenost učiteljev slovenščine jezikovnemu in književnemu pouku, bodisi zaradi pisanja priprav, ocenjevanja, poučevanja, izbire vsebin in učbenikov; izkazalo se je, da povsod prednjači književnost. Tudi mnenje učiteljev o tem, katero vrsto pouka imajo rajši učenci, je naklonjeno književnosti.
Ključne besede: poklic učitelja slovenščine, profesionalni razvoj, kompetence oz. učiteljeve spretnosti, avtonomija, stres učiteljev in učencev, jezikovni in književni pouk
Objavljeno: 24.08.2016; Ogledov: 1253; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (14,46 MB)

2.
DIDAKTIČNO-METODIČNE ZNAČILNOSTI POUKA SLOVENŠČINE
Valerija Farič, 2016, diplomsko delo

Opis: Pouk je zelo kompleksen proces, v katerem se odvijajo številne dejavnosti učiteljev in učencev z namenom doseganja vzgojno-izobraževalnih ciljev. Razumevanje pouka se je skozi zgodovino močno spreminjalo. Nova didaktično-metodična spoznanja in razvoj sodobne tehnologije so šolstvu prinesle številne možnosti za pester in raznolik pouk, ki je v današnjem času veliko bolj ustrezen za učence, saj omogoča upoštevanje njihovih individualnih zmožnosti in posebnosti in jih postavlja v enakovreden položaj z učitelji. Kako bo učitelj dane didaktično-metodične možnosti izkoristil, je odvisno od njegovih profesionalnih in osebnih kompetenc ter značilnosti. Seveda mora pri njihovi izbiri upoštevati vsebino in vzgojno-izobraževalne cilje. Učiteljevo ravnanje pa ni edino, ki je pri doseganju slednjih pomembno, učenčeva lastna aktivnost je tista, od katere je odvisen njegov uspeh. V teoretičnem delu diplomskega dela smo preučili funkcije, naloge in cilje pouka, učenje in poučevanje kot temeljni dejavnosti v tem procesu, ter predstavili dejavnike, ki ga oblikujejo. Pozornost smo namenili tudi za učence zelo zahtevnim dejavnostim preverjanja in ocenjevanja znanja. Pri tem smo se v nadaljevanju osredotočili na pouk slovenščine in v empiričnem delu predstavili rezultate raziskave o značilnostih pouka slovenščine v slovenskih osnovnih šolah z vidika učencev. Zanimalo nas je, kakšno je ravnanje učiteljev v odnosih do učencev, pri njihovi komunikaciji, upoštevanju nekaterih didaktičnih načel in pred, med ter po preverjanju in ocenjevanju znanja. Prav tako smo raziskali, kako pogosto se po mnenju učencev učitelji slovenščine poslužujejo posameznih didaktičnih metod, oblik in sredstev in kako ravni manjših učnih skupin, v katere so učenci vključeni glede na lastne učne zmožnosti, vplivajo na izbiro teh. Ugotovili smo, da je ravnanje učiteljev, ki so bili v raziskavo zajeti, več ali manj vedno ali pogosto ustrezno, da pa so odnosi med njimi in učenci, ki so učno manj uspešni in sposobni, slabši, kar vpliva tudi na njihove ocene o pogostosti ustreznih dejanj učiteljev slovenščine. V veliki meri pa je tudi od slednjih odvisno, kakšno je njihovo splošno in didaktično-metodično ravnanje.
Ključne besede: pouk, didaktika pouka, metode pouka, oblike pouka, didaktična sredstva in mediji, pouk slovenščine, jezikovni pouk, književni pouk, preverjanje in ocenjevanje znanja.
Objavljeno: 16.06.2016; Ogledov: 2132; Prenosov: 318
.pdf Celotno besedilo (1,45 MB)

3.
Problemski pristop obravnave izbranih besedilnih vrst pri jezikovnem pouku v osnovni šoli
Olena Babič, 2016, magistrsko delo

Opis: V sodobnem času, ko si družba zastavlja vedno nove cilje in način življenja postaja vse bolj dinamičen, je smiselno, da sta poučevanje in učenje usmerjena v prihodnost. Prorlemski pouk je, glede na številne prednosti, eden od učinkovitejših načinov poučevanja in učenja in se razlikuje od tradicionalnega. Izvedba problemskega pouka v praksi, pri obravnavi izbrane besedilne vrste (intervjuja) pri jezikovnem pouku slovenščine v 8. razredu osnovne šole, je bila usmerjens k ugotovitvi ali je problemski pouk primerna oblika pouka v osnovni šoli, s katero dosežemo zastavljene vzgojno-izobraževalne cilje. Na začetku magistrskega dela so predstavljena teoretična izhodišča osrednje problematike, nadalje pa je predstavljena raziskava (analiza poteka učnih ur in izdelkov učencev), katere rezultati so pokazali, da je problemski pouk primerna in učinkovita oblika dela v osnovni šoli, s katero dosežemo zastavljene vzgojno-izobraževalne cilje.
Ključne besede: slovenščina, jezikovni pouk, problemski pristop, učenec, učitelj, problemska situacija.
Objavljeno: 14.04.2016; Ogledov: 946; Prenosov: 257
.pdf Celotno besedilo (3,85 MB)

4.
5.
Strokovna terminologija v tujem jeziku
Emilija Mesojedec-Erlih, 2009, učbenik za višje in visoke šole

Ključne besede: Gradbeništvo, Jezikovni pouk, Nemščina, Strokovni jezik, Učbeniki za višje šole
Objavljeno: 30.12.2015; Ogledov: 809; Prenosov: 71
URL Povezava na celotno besedilo

6.
Branje ali branje
Metka Kordigel Aberšek, Igor Saksida, 1992, izvirni znanstveni članek

Opis: Avtorica na začetku navede nekaj definicij branja in skuša ob tem opredeliti tudi pojem bralca. S tem pa je tesno povezano tudi branje v funkciji. Ko ločuje različne vrste branja - od pragmatičnega do literarno-estetskega - ugotavlja, da velja branje, ki ni literarno, le za tretjerazredno početje, da gre torej za zanemarjanje informacijskega in strokovnega branja, za kar pa učencev nihče ne usposablja. Ob tem opozarja na prehiter ritem opismenjevanja in osvajanja bralne tehnike, ki sta za mnoge otroke tudi neobvladljiva in zato neosvojljiva, ter na pasti integriranega pouka, kjer je branje podrejeno pragmatičnim ciljem drugih poučevalnih predmetov. Opozarja tudi na to, da je informacijsko branje tesno povezano s strokovnim branjem in iskanjem informacij.
Ključne besede: slovenski jezik, jezikovni pouk, branje
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 1012; Prenosov: 110
URL Povezava na celotno besedilo

7.
8.
OBRAVNAVA NEUMETNOSTNIH BESEDIL V OŠPP Z NIS V 3. VIO
Tina Frece, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi se bomo posvetili izobraževalnemu sistemu pri nas, natančneje sistemu v šolah s prilagojenim programom. Osebe s posebnimi potrebami so specifična skupina ljudi, ki se od drugih razlikujejo po svojih sposobnostih, spretnostih in težavah. Tako lahko njihove motnje odločilno vplivajo na njihovo vključevanje v osvajanju znanj, športnih dejavnosti in tako so lahko odrinjeni od ostalega okolja. To pa vpliva tudi na njihovo samozavest oz. samopodobo. Vsak od nas je nekaj posebnega in tudi osebe s posebnimi potrebami se imajo pravico vključiti v socialno okolje, navezati socialne stike, doživljati uspehe in imeti možnost sodelovanja. Otroci s posebnimi potrebami, ki obiskujejo šolo s prilagojenim program, z nižjim izobrazbenim standardom, so v veliki večini otroci z lažjo motnjo v duševnem razvoju. Otroci, ki se izobražujejo na šolah s prilagojenim programom, dosežejo praviloma nižji izobrazbeni standard. Cilj šole s prilagojenim programom je otroke s posebnimi potrebami čim bolj temeljito pripraviti na samostojno življenje, zato so tudi učne vsebine na takih šolah prilagojene. Osnovne šole s prilagojenim programom se soočajo tudi z drastičnim pomanjkanjem strokovnega kadra, prav tako pa morajo na določenih šolah s prilagojenim programom zaradi majhnega števila učencev izvajati kombinirani pouk. Vzgojno-izobraževalna dejavnost vsake šole, tako splošne osnovne šole kot osnovne šole s prilagojenim programom, je družbena dejavnost posebnega družbenega pomena, ki soustvarja pogoje za zdrav osebnostni razvoj vseh otrok. V empiričnem delu želimo prikazati, kako poteka delo in pouk slovenščine na osnovni šoli s posebnimi potrebami in kako se učni načrt slovenščine v OŠPP razlikuje od učnega načrta v OŠ. Zanima nas, s kakšnimi metodami in oblikami dela se soočajo učenci, ki imajo takšne težave. S pomočjo ge. Brede Ferčec Muršak smo prišli do primera učne ure neumetnostnega besedila in predstavili analizo primera, način in oblike dela ter naloge, ki jih morajo učenci usvojiti za uspešno napredovanje. Z omenjeno specialno pedagoginjo bomo opravili tudi obširni anketni vprašalnik, ki nam je odprl pogled na delo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami.
Ključne besede: Osnovnošolsko izobraževanje, otroci s posebnimi potrebami, posebna ustanova – OŠPP Gustava Šiliha Maribor, prilagojeni izobraževalni program z nižjim izobrazbenim standardom (NIS), tretje triletje (3. VIO), neumetnostna besedila (jezikovni pouk).  
Objavljeno: 21.05.2014; Ogledov: 1828; Prenosov: 152
.pdf Celotno besedilo (1,62 MB)

9.
POUK SLOVENSKEGA JEZIKA V WALDORFSKIH ŠOLAH
Maruša Žižek, 2013, diplomsko delo

Opis: Učni načrti, predmetnik, urnik in celoten učno-vzgojni proces vsake waldorfske šole izhajajo iz poznavanja in upoštevanja otrokovega duhovno-duševnega in fizičnega razvoja, njegovega povezovanja s svetom odraslih in okolja, v katerem biva. Prizadevanja waldorfske pedagogike so usmerjena k temu, da otroci zrastejo v odgovorne, ustvarjalne, socialne in zrele svobodne osebnosti. V waldorfski šoli je poudarek na umetniškem načinu poučevanja vseh predmetov, ne le umetniških. Tudi pouk slovenščine je umetnost. Poudarjajo, da je pomembno, da imajo otroci novo snov možnost sami urediti in obogatiti. Nebistvene podatke pustijo pozabiti, bistvene pa obogateno prikličejo nazaj v spomin. Šola, ki želi vsestransko oblikovati človekov razvoj, mora biti pri organizaciji in razčlenitvi pouka pozorna na to, da učna snov ne postane pomembnejša od človeka. Kadar učitelj upošteva duševne sposobnosti, slabosti in individualno nadarjenost svojih učencev skozi njihov razvoj, si prizadeva učno snov vedno znova prežeti z življenjem. Tako učbeniki izgubijo svojo vlogo, zaradi tega se v waldorfskih šolah ne uporabljajo. Prav tako se ne uporabljajo delovni zvezki. Obravnavano snov učenci zapisujejo v svoje zvezke sprva pod učiteljevim vodstvom, nato čedalje bolj samostojno. Živimo v času in okolju, ki ljudi silita predvsem v mišljenje, v svet slik in predstav, a proč od neposrednega doživljanja, od narave in celo osebnih stikov. Naloga pedagogike je zato v današnjem času zelo vzgojna in nikakor le izobraževalna, saj čas, v katerem živimo, nudi otrokom mnogo različnih poti do znanja. V empiričnem delu želimo prikazati neposredno izvedbo poučevanja slovenščine v 8. razredu waldorfske devetletne osnovne šole. Celotna epoha slovenščine je trajala devetnajst dni in je bila razdeljena na več delov, in sicer na literarne pojme, zgodovinski pregled književnosti, ustvarjalnico ter referate. Snov smo dosledno zapisovali, jo dopolnjevali z učnimi listi, učenčevimi izdelki ter s pogovorom z učiteljico.
Ključne besede: Waldorfska pedagogika, waldorfska osnovna šola, tretje triletje, književni pouk, jezikovni pouk, učni pripomočki.
Objavljeno: 18.11.2013; Ogledov: 2274; Prenosov: 269
.pdf Celotno besedilo (8,07 MB)

10.
ODNOS DIJAKOV DO SLOVENSKEGA JEZIKA
Iris Taferner, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo skupaj tvorita teoretični in empirični del. V teoretičnem delu obravnavamo pomen slovenskega jezika in pišemo o zgodovinskih dejstvih, ki pričajo o izvoru in razvoju slovenščine. Diplomsko delo temelji na proučevanju odnosa dijakov do maternega jezika, njihovem zanimanju za domač jezik, hkrati pa je poudarek tudi na tem, kakšno vlogo ima slovenščina v smislu narodne identitete, kot tudi, ali slovenščina med srednješolci velja za priljubljen učni predmet ali ne. V raziskavi smo se dotaknili tudi problematike vplivanja drugih kultur, torej kakšne poglede imajo dijaki na slovenski jezik v primerjavi s tujimi jeziki. Empirični del smo predstavili z grafičnimi in s tabelaričnimi prikazi rezultatov, pridobljenih s pomočjo anketnega vprašalnika, ki nam je razkril, da se dijaki zavedajo pomena maternega jezika. Naš vzorec so bili dijaki prvih in četrtih letnikov izobraževalnega programa gimnazija, farmacevtski tehnik in kemijski tehnik. Raziskava je razkrila mnenje srednješolcev o tem, kako doživljajo slovenski jezik, v kolikšni meri poznajo in spoštujejo njegovo zgodovino ter cenijo njegovo veljavo. Pokazala se je jezikovna ozaveščenost, ki teži k ohranitvi narodne zavednosti še danes, kajti slovenščina si je izborila svoje mesto tudi pri dijakih, pa čeprav njena priljubljenost v šoli ni postavljena najvišje na lestvici, saj jo večina dijakov dojema za posebno in pomembno za slovenski narod, ker ji je skozi stoletja uspelo obdržati živo rabo. Večina dijakov slovenščino v šoli doživlja kot zahteven jezik, za učenje obsežen, vendar hkrati radi spoznavajo materni jezik, njegovo jezikovno zapletenost in kulturo, iz česar sledi, da dijaki v povprečju kažejo pozitiven odnos do slovenskega jezika.
Ključne besede: dijaki, materni jezik, narodna zavest, tuji jeziki, odnos do jezika, priljubljenost slovenščine, težavnost, književni pouk, jezikovni pouk, izvor slovenščine
Objavljeno: 22.05.2013; Ogledov: 3558; Prenosov: 334
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici