SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
SISTEM PRIPOROČANJA DOKUMENTOV IN ANALIZA KVALITETE VSEBINSKEGA PRIPOROČANJA PRI RAZLIČNIH OBDELAVAH VHODNEGA BESEDILA
Mladen Borovič, 2012, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu obravnavamo načrtovanje in razvoj sistemov za vsebinsko priporočanje pomensko sorodnih dokumentov. V teoretičnem delu najprej podamo osnovne značilnosti priporočilnih sistemov. Ker v priporočilnem sistemu obdelujemo besedila v slovenskem jeziku, najprej podamo pregled nekaterih obdelav vhodnega besedila (lematizacija, izločanje pogostih besed in pomensko označevanje). Nato opišemo funkcijo razvrščanja BM25 in pristop z latentno semantično analizo. Sledi podroben opis razvoja priporočilnega sistema, ki je tudi praktični izdelek tega magistrskega dela. V nadaljevanju predstavimo in analiziramo uspešnost vsebinskega priporočanja pri različnih obdelavah vhodnega besedila. Na koncu podamo še nekaj potencialnih izboljšav v smislu pomenskega gručenja, klasifikacije, hibridnega pristopa pri razvrščanju dokumentov in uporabe razvitega sistema v drugih aplikacijah.
Ključne besede: priporočilni sistemi, vsebinsko priporočanje dokumentov, funkcija razvrščanja BM25, latentna semantična analiza, beleženje uporabniških aktivnosti, pomensko označevanje, statistične metode, procesiranje naravnega jezika, jezikovne tehnologije
Objavljeno: 30.11.2012; Ogledov: 1858; Prenosov: 202 
(3 glasovi)
.pdf Celotno besedilo (2,13 MB)

2.
Lektoriranje publicističnih besedil v odnosu do specializiranih jezikovnih tehnologij
Lea Felicijan, 2016, magistrsko delo

Opis: Tema magistrskega dela je lektoriranje, in sicer zlasti kot celostna predstavitev lektorjeve dejavnosti oz. postopka, katerega namen je doseganje jezikovne pravilnosti. Gre za vpogled v lektorsko stroko skozi čas; od začetkov, ko so bili lektorji zgolj začasna rešitev, do danes, ko so v e-dobi nepogrešljiv člen v verigi sooblikovanja jezikovno ustreznega besedila, na poti do jezikovnega svetovanja in uveljavljenega poklica. Delo dokazuje lektorjevo nujno prizadevanje za uresničevanje norme knjižnega jezika, pri čemer mu pripisuje pomembno jezikovnokulturno vlogo; prav lektor je tisti, ki s poznavanjem specializiranih jezikovnih tehnologij vzpostavlja uravnotežen odnos med jezikovno rabo in kodificiranostjo. V teoretičnem delu je opredeljen pojem lektoriranje, razložen postopek računalniškega lektoriranja, predstavljen lektorjev družbeni položaj; poglavje o purizmu kritično ovrednoti pretirano lektorsko skrb za čistost jezika, a se hkrati potrdi teza, da lektorji dobro opravljajo svoje delo; poglavje o jezikovni politiki se dotika kompleksnosti pojma jezikovne pravilnosti, saj se z zagovarjanjem represivnih metod izrekanja glob ob jezikovnih napakah odpira vprašanje o lektorjevi oz. uporabnikovi odgovornosti. Kot posebno pereče pravopisno vprašanje delo zajema tudi poglavje o vejici, v katerem je podana primerjava med Slovenskim pravopisom (1962), Slovenskim pravopisom (2001) in sodobnimi pogledi na to ločilo. Empirični del z analizo raznovrstnih pisnih publicističnih besedil potrjuje vejico kot težavno ločilo; podana je primerjava med lektoriranimi in nelektoriranimi časopisnimi članki – delo strne z ugotovitvijo, da lektor odpravi nemalo jezikovnih napak, zato tvorcem besedil predstavlja nadvse koristno pomoč.
Ključne besede: Lektoriranje, jezikovna pravilnost, jezikovne tehnologije, publicistična besedila, vejica.
Objavljeno: 26.08.2016; Ogledov: 599; Prenosov: 116
.pdf Celotno besedilo (1,89 MB)

3.
Slovenska jezikovna infrastruktura kot jezikovnopolitično vprašanje
Nina Ledinek, 2018, strokovni članek

Opis: V prispevku se s stanjem na področju oblikovanja slovenske jezikovne infrastrukture ukvarjam kot z jezikovnopolitičnim vprašanjem. Prispevek prinaša analizo aktualne pravne, finančne in organizacijske ureditve področja, predstavlja pa tudi ključne izsledke o infrastrukturnih potrebah uporabnikov, kot so bile prepoznane na podlagi analize in interpretacije podatkov iz ankete, izvedene v okviru projekta Jezikovna politika Republike Slovenije in potrebe uporabnikov.
Ključne besede: sociolingvistika, jezikovna politika, status jezika, korpus jezika, jezikovni viri, jezikovne tehnologije
Objavljeno: 11.10.2018; Ogledov: 251; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (553,87 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici