Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Od vseh jezikovnih ravnin, ki se obravnavajo pri poučevanju nekega jezika kot neprvega, je najmanj zastopana fonetično-fonološka raven. Razlog za to je dejstvo, da je sporazumevanje možno tudi takrat, ko izgovorjava ni povsem pravilna. Uporaba komunikacijskega pristopa pri poučevanju tujih jezikov tudi vpliva na »zanemarjanje« fonetično-fonološke ravni, saj se tako učenci kot tudi učitelji zavedajo, da je sporazumevanje kljub nepravilni/neustrezni izgovorjavi možno. Prispevek obravnava fonološko zmožnost neslovensko govorečih priseljenk in priseljencev iz Bosne in Hercegovine, ki živijo v Mariboru in se za uspešno integracijo v slovensko okolje učijo slovenščino kot neprvi jezik. Za potrebe prispevka je analiziran korpus njihovih govorjenih besedil, v katerih so obravnavane in definirane glasoslovne težave, s katerimi se soočajo pri učenju slovenščine. Analiza temelji na posnetkih njihovih govorjenih besedil ter registrira sledeče težave: izgovor polglasnika, izgovor vzglasnega v- pred (ne)zvenečim soglasnikom, izgovor izglasnega -v v položaju za samoglasnikom ali r, izgovor predloga v, izgovor morfemskega -ol- za nekdanji zvočniški glas v položaju pred soglasnikom, izgovor izglasnega -l v položaju za samoglasnikom, izgovor -l- v položaju za samoglasnikom in pred soglasnikom, težave z naglasnim mestom, težave s kakovostjo samoglasnikov idr.
Ključne besede: glasoslovne težave, izgovorjava, slovenščina kot drugi jezik, jezikovne interference, jezikovna integracija
Objavljeno v DKUM: 13.08.2024; Ogledov: 74; Prenosov: 3
Povezava na datoteko

Opis: Lektorati slovenščine delujejo na 54 univerzah po svetu. Slovenistični študijski programi potekajo na mnogih univerzah po celem svetu, število slovenističnih kateder pa se vsako leto povečuje. Karlova univerza v Pragi je bila ustanovljena leta 1348 in je najstarejša ter največja univerza na Češkem. Lektorat slovenskega jezika je bil na Filozofski fakulteti Karlove univerze ustanovljen leta 1914 in je najstarejši med lektorati slovenščine na tujih univerzah. Dokazani stiki med narodoma so se začeli že v 14. stoletju – v času kulturnega razcveta Prage – in se nadaljevali v renesansi ter dobi protestantizma. Izjemno pomembno vlogo so imeli kulturni stiki med Slovenci in Čehi predvsem v dobi narodnega prebujenja (konec 18. in začetek 19. stoletja) ter se vsesplošno razmahnili v 19. in začetku 20. stoletja. Med slovanskimi jeziki obstajajo številne podobnosti in razlike. Zaradi tega med češkimi študenti, ki študirajo slovenščino, zelo pogosto prihaja do jezikovnega prenosa oz. vplivanja lastnosti njihovega prvega oz. maternega jezika (češčina) na potek učenja tujega jezika (slovenščina). V raziskavo o pisnem in ustnem izražanju študentov je vključenih 7 študentov 4. letnika slovenistike na Filozofski fakulteti Karlove univerze v Pragi. Narejena je bila analiza, razvrstitev odstopov od norme po kategorijah; prikazani so najbolj značilni zgledi za vsako vrsto jezikovne interference.
Ključne besede: jezikovne interference, češko-slovenski kulturni stiki, Karlova univerza v Pragi, lektorati slovenščine v tujini
Objavljeno v DKUM: 13.08.2009; Ogledov: 3539; Prenosov: 323
Celotno besedilo (549,27 KB)