1. Uporabnik jezikovnih virov in orodij kot objekt ali subjekt jezikovne politike? : področje prevajanja in tolmačenjaMojca Šorli, 2018, pregledni znanstveni članek Opis: V podsklopu "Jezikovna opremljenost na področju tujih jezikov" ciljnega raziskovalnega projekta Jezikovna politika Republike Slovenije in potrebe uporabnikov raziskujem navade, strategije, potrebe in stališča uporabnikov, zlasti prevajalcev in tolmačev, do jezikovnih virov in orodij za tuje jezike, tako v odnosu do obstoječe infrastrukture kot tiste, ki po njihovem mnenju ni dovolj razvita.
Ključne besede: tuji jeziki, jezikovna politika, jezikovna infrastruktura, jezikovni viri, jezikovna tehnologija, prevajalci, tolmači, jezikovni uporabniki, spletna anketa
Objavljeno v DKUM: 11.10.2018; Ogledov: 1457; Prenosov: 106
 Celotno besedilo (1,30 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Slovenska jezikovna infrastruktura kot jezikovnopolitično vprašanje : potrebe in pričakovanja jezikovnih uporabnikovNina Ledinek, 2018, strokovni članek Opis: V prispevku se s stanjem na področju oblikovanja slovenske jezikovne infrastrukture ukvarjam kot z jezikovnopolitičnim vprašanjem. Prispevek prinaša analizo aktualne pravne, finančne in organizacijske ureditve področja, predstavlja pa tudi ključne izsledke o infrastrukturnih potrebah uporabnikov, kot so bile prepoznane na podlagi analize in interpretacije podatkov iz ankete, izvedene v okviru projekta Jezikovna politika Republike Slovenije in potrebe uporabnikov.
Ključne besede: sociolingvistika, jezikovna politika, status jezika, korpus jezika, jezikovni viri, jezikovne tehnologije
Objavljeno v DKUM: 11.10.2018; Ogledov: 1966; Prenosov: 92
Celotno besedilo (553,87 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Jezikovna uredniška politika in slovenski radijski medijiTina Lengar Verovnik, 2018, izvirni znanstveni članek Opis: V prispevku ugotavljam, koliko so medijska zakonodaja in drugi relevantni prav- ni dokumenti odločevalcem lahko v pomoč pri oblikovanju jezikovne uredniške politike radijskega medija; kdo sploh so oblikovalci in usmerjevalci jezikovne uredniške politike (radijskega) medija; kdo in na kakšen način skrbi za jezikovno podobo (radijskega) medija – tako v smislu kakovosti kot družbene sprejemljivosti izražanja. Do ugotovitev sem prišla s pomočjo odgovorov na usmerjena vprašanja, vključena v anketo, izvedeno v okviru ciljnega raziskovalnega projekta Jezikovna politika Republike Slovenije in potrebe uporabnikov, ter s pomočjo strukturiranih intervjujev z uredniki izbranih radijskih programov.
Ključne besede: jezikovna uredniška politika, radio, uredniki, lektorji, novinarji
Objavljeno v DKUM: 11.10.2018; Ogledov: 1705; Prenosov: 152
Celotno besedilo (759,25 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Jezik (govor) v slovenskih gledališčih in jezikovna politikaNina Žavbi Milojević, 2018, izvirni znanstveni članek Opis: V prispevku se osredotočam na govorno izražanje v gledališču, predvsem na potrebe jezikovnih uporabnikov (igralcev, lektorjev idr.) in njihovo jezikovno opremljenost. Po pregledu zakonodajnih in drugih pravno veljavnih dokumentov (Zakon o javni rabi slovenščine , Zakon o medijih , Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo in Resolucija o nacionalnem programu za kulturo 2014-2017) ter po izvedbi in interpretaciji rezultatov empirične raziskave ugotavljam, da je veljavna zakonodaja s področja jezika (govora) v gledališču primerna, profesionalni uporabniki pa bi potrebovali nekatere jezikovne priročnike (pravorečni priročnik, terminološki slovarji) in zbir smernic o neknjižnih zvrsteh jezika.
Ključne besede: jezikovna politika, jezik, govor, gledališče, empirična raziskava, pravorečni priročnik
Objavljeno v DKUM: 11.10.2018; Ogledov: 1092; Prenosov: 107
Celotno besedilo (446,82 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Pogled na slovensko jezikovno krajinoMarko Snoj, 2018, drugi znanstveni članki Opis: Članek prikazuje analizo javnih napisov na ljubljanski Nazorjevi ulici. Izmed 107 napisov je 31 neslovenskih, ki niso niti imena tujih firm niti tuje blagovne znamke. Rezultati analize so vrednoteni glede na Zakon o javni rabi slovenščine in spletno anketo Jeziki v Sloveniji in slovenščina zunaj nje (v okviru raziskovalnega projekta Jezikovna politika Republike Slovenije in potrebe uporabnikov) o tem vprašanju, ki smo jo izpeljali poleti 2017.
Ključne besede: slovenščina, jezikovna politika, jezikovna krajina
Objavljeno v DKUM: 11.10.2018; Ogledov: 917; Prenosov: 97
Celotno besedilo (364,40 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Jezikovna politika Republike Slovenije in potrebe uporabnikovNataša Gliha Komac, 2018, izvirni znanstveni članek Opis: Prispevek prinaša uvid v metodološka izhodišča ciljnega raziskovalnega projekta Jezikovna politika Republike Slovenije (RS) in njeni uporabniki,2 katerega osrednji namen je bil popis aktualnih potreb jezikovnih uporabnikov na ozemlju RS in uporabnikov slovenskega jezika v sosednjih državah in drugod po svetu. Gre za edinstven in celosten poskus, kako pri načrtovanju nadaljnje jezikovne politike v čim večjem obsegu dejavno vključiti jezikovne uporabnike. Pri projektu so sodelovali raziskovalci in strokovnjaki, poznavalci različnih področij javnega življenja v RS in življenja slovenske jezikovne skupnosti zunaj RS – pomembno vlogo so imeli pravni strokovnjaki –, k sodelovanju v spletni raziskavi pa so bile povabljene različne skupine jezikovnih uporabnikov, in sicer tako specializirani kot splošni jezikovni uporabniki.
Ključne besede: jezikovna politika, jezikovni status, jezikovni korpus, jezikovna raba, jezikovni uporabnik
Objavljeno v DKUM: 11.10.2018; Ogledov: 1433; Prenosov: 146
Celotno besedilo (384,14 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. Stališča študentov Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani do slovenščine kot učnega jezikaDarija Skubic, 2013, izvirni znanstveni članek Opis: Prispevek spregovori o problematiki slovenščine kot učnega jezika v visokem šolstvu. Na kratko je predstavljen položaj slovenščine nekoč in danes. Izpostavljena sta pomen dosledne rabe slovenskega knjižnega jezika v celotnem vzgojno- izobraževalnem procesu (od vrtca do univerze) in polnofunkcijska vloga slovenščine v visokem šolstvu, tj. slovenščine v vlogi strokovnega jezika in jezika znanosti. Prikazane so usmeritve, ki jih na področju jezikovnega načrtovanja predvidevajo naslednji dokumenti: Prerez politike jezikovnega načrtovanja v Sloveniji (2003), Nacionalni program za jezikovno politiko 2007–2011, Bela knjiga (2011), Skupni evropski jezikovni okvir (2011) in Nacionalni program za jezikovno politiko 2012– 2016 (osnutek). Sledi raziskava, v kateri so zbrana stališča študentov Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani do slovenščine kot učnega jezika. V sklepnih ugotovitvah so podane nekatere strategije za izboljšanje dosedanje jezikovne prakse v visokem šolstvu.
Ključne besede: visoko šolstvo, visokošolski študij, slovenščina, jezikovna raba, knjižni jezik, jezikovna politika, študenti, raziskave
Objavljeno v DKUM: 03.10.2017; Ogledov: 1445; Prenosov: 105
Celotno besedilo (134,52 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Slovenski jezik in Evropska zvezaMarko Jesenšek, 2009, izvirni znanstveni članek Opis: V članku je prikazan položaj slovenskega jezika v Evropski zvezi, in sicer v luči Evropskega leta jezikov in Evropskega leta medkulturnega dialoga. Predstavljena je slovenska jezikovna izkušnja v bivši skupni državi, opozorjeno je na nekatere navidezne podobnosti glede položaja slovenščine v SFRJ in EZ, nato pa so analizirane jezikovne razmere in položaj slovenskega jezika v novi skupnosti, ki ga odločilno določa odločitev za večjezičnost EZ-ja; predstavljene so prednosti in težave, ki so povezane z evropsko večjezičnostjo; prikazana sta slovenska jezikovna politika in načrtovanje, kakršna se kažeta v Zakonu o javni rabi slovenskega jezika in v Resoluciji o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2007-2011, članek pa se ob komentarju nekaterih zapisov v Resoluciji zaključi z razmišljanji o položaju slovenistike na domačih in tujih univerzah.
Ključne besede: Evropska zveza, uradni jeziki, večjezičnost, položej slovenščine, jezikovna politika
Objavljeno v DKUM: 31.05.2017; Ogledov: 1412; Prenosov: 369
Celotno besedilo (292,78 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. |
10. LJUBEZEN V IZBRANIH SHAKESPEAROVIH KOMEDIJAH IN ANALIZA NJIHOVIH SLOVENSKIH PREVODOVSuzana Miljević, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je predstavljen koncept renesančne ljubezni v zahodni Evropi v izbranih Shakespearovih komedijah – v ljubezenskih komedijah Mnogo hrupa za nič, Kakor vam drago in Dvanajsta noč ali Kar hočete. Predstavljeni so komedija, njen razvoj, kronološka razporeditev Shakespearovega opusa komedij in umestitev izbranih treh v predstavljeni opus. V nadaljevanju je predstavljeno Googlovo prevajalsko orodje, s katerim sem prevedla tri izbrane odlomke iz omenjenih treh komedij. Odlomki so izbrani subjektivno, po presoji, kako pomembni so za koncept ljubezni v obravnavanih komedijah. V empiričnem delu je predstavljena analiza izbranih odlomkov z Googlovim prevajalskim orodjem ter primerjana s slovenskimi književnimi prevodi Otona Župančiča in Milana Jesiha. Rezultati raziskave kažejo, da Googlovo prevajalsko orodje neustrezno prevaja umetnostna besedila, ustrezno pa prevaja zgolj enobesedna gesla. V primerjavi s književnimi prevodi Otona Župančiča in Milana Jesiha sploh ne moremo govoriti o prevodu, saj Googlovo prevajalsko orodje ne prevaja sporočilno ustrezno. Najustrezneje prevaja enopomenska enobesedna gesla ter kratke in preproste enostavčne povedi. Pri prenesenem pomenu Googlov prevajalnik ne ohrani sporočilne vrednosti. Sklepamo, da Googlovo prevajalsko orodje pri končnem izdelku ne ustvari prevoda, ampak predprevodna ali ponujena gesla.
Ključne besede: renesansa, koncept ljubezni, komedija, William Shakespeare, Googlovo prevajalsko orodje, prevod, Oton Župančič, Milan Jesih, jezikovna politika
Objavljeno v DKUM: 05.09.2016; Ogledov: 2003; Prenosov: 140
Celotno besedilo (1,91 MB) |
