SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 15
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Slovenska jezikovna politika in jezikovno načrtovanje v Družbi sv. Cirila in Metoda
Mateja Malnar, 2009, diplomsko delo

Opis: V svojem diplomskem delu najprej predstavim politične, kulturne in gospodarske razmere, v katerih je živel slovenski narod od druge polovice 19. stoletja do konca prve svetovne vojne. Nato se osredotočim na ustanovitev, delovanje in pomen Družbe sv. Cirila in Metoda od l. 1885 do l. 1918. Predstavim tudi zasebna šolska društva, ki so v drugi polovici 19. stoletja delovala na slovenskem narodnostnem ozemlju. Opišem delovanje podružnice Družbe sv. Cirila in Metoda v Loškem Potoku, Dragi in na Travi,
Ključne besede: jezikovna politika, jezikovno načrtovanje, slovenski knjižni jezik, čitalnice, bèsede, taborsko gibanje, Ciril-Metodovo gibanje, program Zedinjene Slovenije, šolstvo, zasebna šolska društva, Družba sv. Cirila in Metoda, Loški Potok, Draga, Trava, Novi Kot, Stari Kot.
Objavljeno: 22.04.2009; Ogledov: 3905; Prenosov: 444
.pdf Celotno besedilo (598,25 KB)

2.
3.
4.
5.
LJUBEZEN V IZBRANIH SHAKESPEAROVIH KOMEDIJAH IN ANALIZA NJIHOVIH SLOVENSKIH PREVODOV
Suzana Miljević, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljen koncept renesančne ljubezni v zahodni Evropi v izbranih Shakespearovih komedijah – v ljubezenskih komedijah Mnogo hrupa za nič, Kakor vam drago in Dvanajsta noč ali Kar hočete. Predstavljeni so komedija, njen razvoj, kronološka razporeditev Shakespearovega opusa komedij in umestitev izbranih treh v predstavljeni opus. V nadaljevanju je predstavljeno Googlovo prevajalsko orodje, s katerim sem prevedla tri izbrane odlomke iz omenjenih treh komedij. Odlomki so izbrani subjektivno, po presoji, kako pomembni so za koncept ljubezni v obravnavanih komedijah. V empiričnem delu je predstavljena analiza izbranih odlomkov z Googlovim prevajalskim orodjem ter primerjana s slovenskimi književnimi prevodi Otona Župančiča in Milana Jesiha. Rezultati raziskave kažejo, da Googlovo prevajalsko orodje neustrezno prevaja umetnostna besedila, ustrezno pa prevaja zgolj enobesedna gesla. V primerjavi s književnimi prevodi Otona Župančiča in Milana Jesiha sploh ne moremo govoriti o prevodu, saj Googlovo prevajalsko orodje ne prevaja sporočilno ustrezno. Najustrezneje prevaja enopomenska enobesedna gesla ter kratke in preproste enostavčne povedi. Pri prenesenem pomenu Googlov prevajalnik ne ohrani sporočilne vrednosti. Sklepamo, da Googlovo prevajalsko orodje pri končnem izdelku ne ustvari prevoda, ampak predprevodna ali ponujena gesla.
Ključne besede: renesansa, koncept ljubezni, komedija, William Shakespeare, Googlovo prevajalsko orodje, prevod, Oton Župančič, Milan Jesih, jezikovna politika
Objavljeno: 05.09.2016; Ogledov: 596; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (1,91 MB)

6.
Slavnostni govor ob 20-letnici Pleteršnikovega muzeja v Pišecah
Marko Jesenšek, 2014, drugi članki ali sestavki

Opis: Prispevek v sklopu "Slovesnost ob 20-letnici Pleteršnikovega muzeja v Pišecah in okrogla miza Slovensko slovaropisje (Pišece, 2. 10. 2014)"
Ključne besede: slovenščina, književni jezik, znanstveni jezik, raziskovanje jezika, jezikovna politika
Objavljeno: 30.05.2017; Ogledov: 325; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (296,61 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Slovenski jezik in Evropska zveza
Marko Jesenšek, 2009, izvirni znanstveni članek

Opis: V članku je prikazan položaj slovenskega jezika v Evropski zvezi, in sicer v luči Evropskega leta jezikov in Evropskega leta medkulturnega dialoga. Predstavljena je slovenska jezikovna izkušnja v bivši skupni državi, opozorjeno je na nekatere navidezne podobnosti glede položaja slovenščine v SFRJ in EZ, nato pa so analizirane jezikovne razmere in položaj slovenskega jezika v novi skupnosti, ki ga odločilno določa odločitev za večjezičnost EZ-ja; predstavljene so prednosti in težave, ki so povezane z evropsko večjezičnostjo; prikazana sta slovenska jezikovna politika in načrtovanje, kakršna se kažeta v Zakonu o javni rabi slovenskega jezika in v Resoluciji o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2007-2011, članek pa se ob komentarju nekaterih zapisov v Resoluciji zaključi z razmišljanji o položaju slovenistike na domačih in tujih univerzah.
Ključne besede: Evropska zveza, uradni jeziki, večjezičnost, položej slovenščine, jezikovna politika
Objavljeno: 31.05.2017; Ogledov: 233; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (292,78 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Stališča študentov Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani do slovenščine kot učnega jezika
Darija Skubic, 2013, izvirni znanstveni članek

Opis: Prispevek spregovori o problematiki slovenščine kot učnega jezika v visokem šolstvu. Na kratko je predstavljen položaj slovenščine nekoč in danes. Izpostavljena sta pomen dosledne rabe slovenskega knjižnega jezika v celotnem vzgojno- izobraževalnem procesu (od vrtca do univerze) in polnofunkcijska vloga slovenščine v visokem šolstvu, tj. slovenščine v vlogi strokovnega jezika in jezika znanosti. Prikazane so usmeritve, ki jih na področju jezikovnega načrtovanja predvidevajo naslednji dokumenti: Prerez politike jezikovnega načrtovanja v Sloveniji (2003), Nacionalni program za jezikovno politiko 2007–2011, Bela knjiga (2011), Skupni evropski jezikovni okvir (2011) in Nacionalni program za jezikovno politiko 2012– 2016 (osnutek). Sledi raziskava, v kateri so zbrana stališča študentov Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani do slovenščine kot učnega jezika. V sklepnih ugotovitvah so podane nekatere strategije za izboljšanje dosedanje jezikovne prakse v visokem šolstvu.
Ključne besede: visoko šolstvo, visokošolski študij, slovenščina, jezikovna raba, knjižni jezik, jezikovna politika, študenti, raziskave
Objavljeno: 03.10.2017; Ogledov: 170; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (134,52 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
Slovesnost ob 20-letnici Pleteršnikovega muzeja v Pišecah in okrogla miza Slovensko slovaropisje (Pišece, 2. 10. 2014)
Marko Jesenšek, Marko Snoj, Tanja Mirtič, Domen Krvina, Irena Orel, Natalija Ulčnik, Ludvik Karničar, France Novak, Silvija Borovnik, Zinka Zorko, 2014, drugi članki ali sestavki

Opis: V zavetju Orliškega hribovja, ob izviru Gabernice ter med vinskimi griči in v senci dišečih marelic je preživljal svoje otroštvo in svoja zrela leta profesor in slovaropisec Maks Pleteršnik. Ob 20. obletnici obnove Pleteršnikove domačije in vzpostavitve muzeja v njej je Društvo za varovanje materinega jezika, naravne in kulturne dediščine »Maksa Pleteršnika« Pišece pripravilo prireditev, na kateri so sodelovali člani Društva Pleteršnikova domačija s Pleteršnikovimi pevci, šolsko mladino in ustvarjalci kulture v Pišecah. Prireditev je potekala 2. oktobra 2014 na Pleteršnikovi domačiji in v Kulturni dvorani pri šoli v centru Pišec, in sicer po naslednjem programu: 9.00–10.00: Prihod gostov in šolske mladine (prigrizek in ogled Pleteršnikovega muzeja oz. domačije) 10.00: Pozdrav domačinov, občine in predsednika Strokovnega odbora Maksa Pleteršnika, dr. Marka Jesenška 10.15–12.00: Kviz osnovnošolcev o življenju in delu slovarnika Maksa Pleteršnika z vmesnim kulturno – zabavnim programom (Gimnazija Brežice in OŠ Pišece) 12.15–14.30: Okrogla miza z naslovom Slovensko slovaropisje 15.00–16.00: Slavnostna akademija (kulturni program v dvorani v izvedbi Pleteršnikovih pevcev (KD Orlica Pišece in OŠ Maksa Pleteršnika; slavnostni govornik dr. Marko Jesenšek, dekan FF Univerze Maribor).
Ključne besede: slovenščina, književni jezik, znanstveni jezik, raziskovanje jezika, jezikovna politika, slovaropisje, slovarji, jezikovni priročniki, jezikovni viri, slovaropisje, glasoslovje, oblikoslovje
Objavljeno: 05.03.2018; Ogledov: 232; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (635,58 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...
; Gradivo je zbirka in zajema 11 gradivo!

10.
Jezikovna politika Republike Slovenije in potrebe uporabnikov
Nataša Gliha Komac, 2018, izvirni znanstveni članek

Opis: Prispevek prinaša uvid v metodološka izhodišča ciljnega raziskovalnega projekta Jezikovna politika Republike Slovenije (RS) in njeni uporabniki,2 katerega osrednji namen je bil popis aktualnih potreb jezikovnih uporabnikov na ozemlju RS in uporabnikov slovenskega jezika v sosednjih državah in drugod po svetu. Gre za edinstven in celosten poskus, kako pri načrtovanju nadaljnje jezikovne politike v čim večjem obsegu dejavno vključiti jezikovne uporabnike. Pri projektu so sodelovali raziskovalci in strokovnjaki, poznavalci različnih področij javnega življenja v RS in življenja slovenske jezikovne skupnosti zunaj RS – pomembno vlogo so imeli pravni strokovnjaki –, k sodelovanju v spletni raziskavi pa so bile povabljene različne skupine jezikovnih uporabnikov, in sicer tako specializirani kot splošni jezikovni uporabniki.
Ključne besede: jezikovna politika, jezikovni status, jezikovni korpus, jezikovna raba, jezikovni uporabnik
Objavljeno: 11.10.2018; Ogledov: 72; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (384,14 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici