| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 19
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Jezikovna kultura v javni rabi (na primerih iz skupine Društvo za zaščito polpismenih na družabnem omrežju Facebook)
Kristina Štiglic, 2024, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga poudarja pomembnost slovenskega jezika v različnih situacijah družbenega življenja, od šolstva in medijev do zdravstva, javne uprave, gospodarstva in kulture. V uradnem in javnem življenju ima ključno vlogo, zato je vitalnost slovenskega knjižnega jezika nujna. Uporaba pravilnega jezika je bistvena tudi v oglaševanju in javnih besedilih, to pa prispeva k boljši podobi moderne knjižne slovenščine. Skupine, kot je Društvo za zaščito polpismenih na Facebooku, opozarjajo na nepravilno rabo jezika in s tem kažejo na ogroženost slovenskega knjižnega jezika. Tehnološki napredek in digitalizacija slovenščine omogočata hitrejše in strokovno reševanje jezikovnih težav. V diplomski nalogi bom teoretično opredelila osnovne jezikovne pojme, zakonodajo o javni rabi slovenščine, opisala uporabo jezikovnih priročnikov ter v empiričnem delu analizirala primere nepravilne rabe neknjižne slovenščine v skupini Društvo za zaščito polpismenih na družabnem omrežju Facebook. Analizirala bom jezikovne napake z vidika pravopisa, oblikoslovja, skladnje in besedja ter podala popravke na podlagi jezikovnih priročnikov.
Ključne besede: jezikovna kultura, slovenski jezik, javna raba, nepravilna raba jezika
Objavljeno v DKUM: 08.08.2024; Ogledov: 203; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (3,80 MB)

2.
Pravopisna zmožnost odraslih
Amadeja Koren, 2019, magistrsko delo

Opis: Sporazumevalna zmožnost velja za temeljno človekovo zmožnost, pravopisna pismenost pa je lahko kazalec izobraženosti. V magistrskem delu Pravopisna zmožnost odraslih smo zato s preizkusom preverjali znanje pravopisa med odraslimi, z anketnim vprašalnikom pa smo ugotavljali, kako svoje znanje ocenjujejo sami. Spraševali smo jih, katera pravopisna pravila so spoznali v šoli ter kako pogosto in kdaj jih upoštevajo v svojem vsakdanu. Raziskava je bila opravljena med novembrom 2017 in februarjem 2018. Vzorec je zajemal sto udeležencev z različno izobrazbo, starih od 21 do 74 let. Preizkus je vseboval 41 tipičnih napak iz štirih pravopisnih sklopov: ločila, prevzete besede in besedne zveze, pisanje skupaj oz. narazen ter raba velikih in malih črk, medtem ko smo izključili sklop o deljenju besed. Analiza preizkusov je pokazala, da nihče ni našel in popravil vseh pravopisnih napak, najvišje število doseženih točk je bilo 35, najnižje pa 3 (od 41). Zanemarljiva je bila razlika med spoloma v uspešnosti reševanja, v primerjavi rezultatov med starostnimi skupinami pa so se najbolje odrezali najstarejši sodelujoči. Ugotovili smo še, da je pravopisna zmožnost odvisna tudi od stopnje izobrazbe. Največ znanja so udeleženci pokazali pri odpravljanju napak pri rabi velikih in malih črk, največ napak so spregledali pri prevzetih besedah. Udeleženci menijo, da pravopisnih pravil ne poznajo ali jih ne uporabljajo (več), ker so jih veliko pozabili ali pa ker je od njihovega šolanja minilo veliko časa in znanja niso osveževali. Anketiranci pravopisna pravila najpogosteje upoštevajo pri pisanju uradnih dopisov ali v službi, tisti, ki pravila upoštevajo redko, pojasnjujejo, da tega od njih nihče ne zahteva, večina pa ob sporazumevanju med znanci in na družbenih omrežjih pravil sploh ne upošteva.
Ključne besede: jezikovna kultura, odrasli, pravopis, pravopisna zmožnost, pravopisni preizkus
Objavljeno v DKUM: 26.08.2019; Ogledov: 1237; Prenosov: 184
.pdf Celotno besedilo (653,63 KB)

3.
Trubarjev gmajn jezik kot za prvo slovensko knjižno normo
Marko Jesenšek, 2008, izvirni znanstveni članek

Opis: Osnova za knjižni gmajn jezik je živa govorica, ki jo je Trubar poznal iz dolenjskih krajev, nadgradil pa jo je z gorenjščino in ljubljanskim govorom. Gmajn jezik je sopomenka za kranjski jezik, ki je prepoznaven po splošni razumljivosti, hkrati pa gre za jezikovni kompromis, tj. skupni imenovalec osrednjeslovenskega knjižnega jezika.
Ključne besede: zgodovina jezika, slovenščina, 16. st., jezikovna kultura, krajnski jezik, osrednjeslovenski knjižni jezik, protestantizem, pogledi na jezik
Objavljeno v DKUM: 31.05.2017; Ogledov: 1996; Prenosov: 202
.pdf Celotno besedilo (265,15 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Dejavnosti in možnosti izoblikovanja jezika na madžarsko govorečem prostoru in proces Palást
Anna Kolláth, 2009, izvirni znanstveni članek

Opis: V razpravi želim okvirno predstaviti delo, stališča, teoretične vzgibe, dileme in rezultate dela raziskovalne skupine. To temelji na teoriji jezikovnega menedžmenta (Language Management Theory; Björn H. Jernudd in Jiři V. Neustupny), ki poudarja jezikovni problem (in ne jezikovno nepravilnost). Njen cilj je razkrivanje, analiziranje in reševanje čim večjega števila jezikovnih problemov, nastalih v določenih govornih skupnostih. Jezikovni problem je to, kar občutijo govorci med vsakdanjo komunikacijo, in ne tisto, o čemer odločajo strokovnjaki v različnih elitnih družbenih ustanovah (npr. ministrstva, akademije). Od dosedanje prakse v jezikovni kulturi se strokovnjaki ločimo tudi po tem, da razumemo jezikovne spremembe kot naravne procese in ne kot podiranje knjižne norme. Poudarjamo tudi, da je v okviru madžarske jezikovne skupnosti oblikovanje maternega jezika med manjšinami še bolj pomembno kot v matični državi.
Ključne besede: jezikovna kultura, jezikovno načrtovanje, jezikovni management, Prekmurje, madžarščina
Objavljeno v DKUM: 18.05.2017; Ogledov: 1139; Prenosov: 391
.pdf Celotno besedilo (266,18 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Anglizmi v radijskem govoru na Radiu Murski val
Jerneja Pirnat, 2016, diplomsko delo

Opis: Zaradi pospešenega razvoja informacijskih tehnologij, vse večje in tesnejše povezanosti sveta ter vsesplošne dostopnosti informativnih vsebin, se tudi v slovenskem jeziku uporablja čedalje več prevzetih besed iz angleškega jezika – anglizmov. To je opazno predvsem v govoru mladih pa tudi v medijih, ki nam vsakodnevno prinašajo novice s celega sveta. Te so pogosto prevedene, zato se s prevodi v besedje slovenskega jezika prenašajo tudi novi izrazi. Ker radio kot enodimezionalni masovni medij prenaša sporočilo le preko glasu, je pomembno, da so radijske novice jasne. Diplomsko delo se osredinja na anglizme v osrednjih informativnih oddajah Radia Murski val, regionalne radijske postaje s statusom posebnega pomena. Poročila vključujejo agencijske novice, povzete po Slovenski tiskovni agenciji, ter lokalne novice in tonske prispevke o dogajanju v Pomurju, ki jih pripravljajo novinarji Murskega vala. Anglizmi se uveljavljajo tudi v lokalnih novicah, saj so sogovorniki novinarjev pogosto strokovnjaki, ki uporabljajo strokovno terminologijo. Diplomsko delo raziskuje možnosti zamenjave prevzetih besed iz angleškega jezika s slovenskimi ustreznicami.
Ključne besede: govorjeni jezik, prevzete besede, anglizmi, Radio Murski val, Slovenska tiskovna agencija, jezikovna kultura
Objavljeno v DKUM: 26.09.2016; Ogledov: 1720; Prenosov: 152
.pdf Celotno besedilo (2,01 MB)

6.
7.
Kritični jezikovnokulturni vpogled v oddaje televizije Slovenija
Melita Zemljak Jontes, 2010, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Opis: Prizadevanje za dvig in vzdrževanje jezikovne kulture je ena izmed najpomembnejših nalog sodobnega časa v slovenskem jezikovnem okolju. K popularizaciji jezikovne kulture so zavezani vsi mediji, še posebej nacionalna radiotelevizija s svojim statusom javnega zavoda posebnega kulturnega in nacionalnega pomena. Prispevek prinaša osnovni teoretični vpogled v jezikovno kulturo na Slovenskem, okvirni pregled oddaj Televizije Slovenija, ki prinašajo jezikovnokulturne vsebine, in mnenja študentov o vlogi, pomenu in nalogah javne Televizije Slovenija ter njenih uresničitvah.
Ključne besede: jezikovna kultura, televizija Slovenija, knjižni jezik, nacionalna identiteta, osebna identiteta
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1442; Prenosov: 49
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Dialectal awareness as identity in correlation to dialectal delimitation
Melita Zemljak Jontes, Simona Pulko, 2012, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Ključne besede: narečja, jezikovna identiteta, jezikovna kultura, knjižni jezik, slovenščina
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 782; Prenosov: 66
URL Povezava na celotno besedilo

9.
10.
Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici