1. Dvojina po slovensko : ob 100-letnici prve študije o slovenski dvojini (Tesnière 1925)Tjaša Jakop, 2025, pregledni znanstveni članek Opis: Letos praznujemo 100-letnico izdaje prvega sistematičnega dela o slovenski dvojini; Francoz Lucien Tesnière je leta 1925 objavil lingvistični atlas slovenske dvojine Atlas linguistique pour servir à l’étude du duel en slovène in atlasu pripadajočo monografijo o dvojinskih oblikah v slovenščini Les formes du duel en slovène. Druga raziskovalka slovenske dvojine Tjaša Jakop je 2008 izdala dve monografiji, posvečeni tej tipični slovenski kategoriji: Dvojina v slovenskih narečjih in The dual in Slovene dialects. V članku bomo predstavili ta in druga odmevnejša dela, posvečena dvojini v slovenščini, ter podali nekaj značilnih primerov rabe in sklepnih ugotovitev.
Ključne besede: oblikoslovje, dvojina, slovenski knjižni jezik 16. stoletja, slovenska narečja, slovenščina
Objavljeno v DKUM: 02.12.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 1
 Celotno besedilo (3,24 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Kdo se boji povedati Virginii "Ne reci tega, ne reci onega"? – politična korektnost in jezikovna občutljivost z vidika prevajalca : magistrsko deloEmili Novak, 2025, magistrsko delo Opis: Politična korektnost je eden največjih izzivov, s katerimi se danes soočajo prevajalci in drugi jezikovni strokovnjaki. V tej magistrski nalogi smo raziskali pojava politične korektnosti in jezikovne občutljivosti: poskušali smo opredeliti pojma in raziskati njuno zgodovino ter vpliv, ki ga imata na družbo in jezik sam. Raziskali smo izzive, s katerimi se prevajalci soočajo pri obravnavanju občutljivih tem, kako jih rešujejo in katere metode uporabljajo. Posebej smo raziskali izzive prevajanja spola v slovanskih jezikih. V empiričnem delu smo uporabili dve deli Virginie Woolf, esej Lastna soba in roman Orlando, ter njune slovenske in hrvaške prevode, da bi analizirali politično korektnost terminologije avtorice z vidika današnje politične korektnosti. Analiza nam je pokazala, da je Woolf imela progresivno stališče glede spola in spolne fluidnosti, s čimer je bila daleč pred svojim časom, vendar je uporabljala terminologijo, ki danes velja za žaljivo in politično nekorektno. Ugotovili smo, da je politična korektnost občutljiv in nenehno spreminjajoč se izziv, zlasti za jezikoslovce, vendar spodbuja nežaljiv in vključujoč jezik in komunikacijo. Dokazali smo tudi, da popolnoma vključujoč jezik, ki je nevtralen glede na spol, za spolske jezike, kot sta hrvaški in slovenski, ostaja nerešeno vprašanje, ki zahteva jezikovno reformo. Politična korektnost ima močen vpliv, ki delno oblikuje družbene odnose prek jezika, njena prihodnost pa je odvisna izključno od družbe.
Ključne besede: politična korektnost, občutljiv jezik, žalitve, prevajanje, nevtralen jezik
Objavljeno v DKUM: 27.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 3
Celotno besedilo (1,85 MB) |
3. Jezik ob meji in na mejiMarija Bajzek Lukač, 2025 Opis: Znanstvena monografija Jezik ob meji in na meji predstavlja sociolingvistični pogled na prekmurski slovenski knjižni jezik, porabsko narečje, leksikografijo in jezikovno krajino Porabja. Knjiga je razdeljena na tri poglavja: (1) Jezik ob meji, (2) Jezik v slovarjih in (3) Jezik na meji. V prvem poglavju je prikazan razvoj prekmurskega knjižnega jezika od začetkov evangeličanskega slovstva in razvoja katoliške pismenosti do nastanka Pavlove slovnice prekmurskega slovenskega jezika. V drugem poglavju so zbrani prispevki o leksikografiji, o slovarju govora Gornjega Senika, velikem madžarsko‑slovenskem slovarju in o slovenskih zemljepisnih poimenovanjih v Porabju ter širši okolici. Tretje poglavje prinaša sociolingvistične razprave o jezikovnem načrtovanju, jezikovni krajini in stanju materinščine (prek‑ mursko narečje, porabski govor) v Porabju. Osrednje spoznanje monografije Jezik ob meji in na meji je, da se je slovenski jezik ob Rabi do začetka 20. stoletja razvijal skupaj in sočasno s prekmurščino. Ustvarjalci tega območja so pomembno prispevali k razvoju in ohranjanju prekmurščine. Porabščina je danes jezik sporazumevanja med starejšimi govorci, zato potrebuje več pozornosti in strokovne podpore, če želimo, da bo ostala vitalna in obstala v prostoru ob Rabi.
Ključne besede: prekmurski slovenski knjižni jezik, porabsko narečje, gornjeseniški govor, jezikovna krajina, jezikovno načrtovanje, narečni slovarji, veliki madžarsko‑slovenski slovar
Objavljeno v DKUM: 11.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 3
Celotno besedilo (6,14 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Srečko Kosovel 1926–2026 : Pregled prevedenih del ob 100. obletnici smrti2025, zbornik Opis: Monografija Srečko Kosovel (1926–2026) - pregled prevedenih del ob 100. obletnici smrti na enem mestu združi pesnikov prevodni opus v 12-ih tujih jezikih. Delo je sestavljeno iz uvoda in nabora prispevkov avtorjev, ki pretresejo pesnikov prevodni opus v 12-ih tujih jezikih. Avtorji v prispevkih predstavijo nabor prevedenih del, ki je v nekaterih jezikih obsežnejši, npr. v italijanščini in je zato v monografijo vključenih več prispevkov, ki obravnavajo pesnikov opus v tem jeziku, nadaljujejo s pesnikovo recepcijo v tuji deželi, nekaj besed namenijo prevajalcem in v nadaljevanju predstavijo prevajalske značilnosti zbirk in posameznih pesmi. Avtorji pretresejo značilnosti prevoda po posameznih obdobjih, predstavijo različne pesmi in značilnosti prevodov slednjih, in sicer v posameznih časovnih obdobjih ali v smislu prevoda enega ali več prevajalcev. Delo na enem mestu nudi vpogled v obsežen nabor prevedenih del, ki jih v nadaljevanju predstavi in pretrese ter nudi možnost prihodnje nadgradnje in izboljšave.
Ključne besede: Srečko Kosovel, prevod, poezija, jezik, slovenščina
Objavljeno v DKUM: 01.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 15
Celotno besedilo (7,98 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...
Gradivo je zbirka in zajema 3 gradiva! |
5. Mikroračunalniške arhitekture : zbirka rešenih nalogZmago Brezočnik, 2025 Opis: Ta zbirka rešenih nalog je namenjena predvsem študentom kot pripomoček pri pripravi na kolokvije in pisne izpite z računskimi nalogami s področja mikroračunalniških struktur, mikroprocesorjev in mikrokrmilnikov. Naloge so razvrščene po poglavjih, ki obravnavajo zmogljivost računalnikov, komunikacijo med glavnimi komponentami računalnika, predpomnilnik, notranji in zunanji pomnilnik, vhodno-izhodno organizacijo mikroprocesorjev, nabore ukazov centralne procesne enote, načine naslavljanja in formate ukazov ter razvoj programov v zbirnem jeziku. Zadnje poglavje preverja znanje pri analizi odsekov kode in pisanju kratkih programov za mikroprocesorje iz družin Intel x86 in ARM.
Ključne besede: mikroračunalniške arhitekture, centralna procesna enota, pomnilnik, vhodno-izhodna organizacija mikroprocesorjev, zbirni jezik
Objavljeno v DKUM: 19.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 15
Celotno besedilo (2,41 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Kaj si pa ti kot politik naredil za ta uspeh?! : raba strokovnega jezika diplomacije med poslankami in poslanci državnega zbora v letih od 1990 do 2018Boštjan Udovič, 2025, izvirni znanstveni članek Opis: Namen članka je ugotoviti, kako poslanke in poslanci državnega zbora uporabljajo strokovno izrazje s področja diplomacije. Na podlagi kvantitativne in kvalitativne analize smo ugotovili, da poslanke in poslanci državnega zbora: (1) v svojih govornih nastopih pogosto uporabljajo strokovne izraze s področja diplomacije neustrezno ali na poljuden način; (2) v svojih nastopih, kadar govorijo o področju diplomacije, pogosto ne uporabljajo jezika stroke, temveč bolj družbeno razširjen publicistični jezik; (3) uporabljajo v svojih govorih politični jezik, ki temelji na pogovorni, ne pa na knjižni pogovorni ali knjižni zborni socialni zvrsti jezika.
Ključne besede: Državni zbor Republike Slovenije, parlament, poslanke in poslanci, jezik diplomacije, jezikovna kultura, korpus siParl 2.0
Objavljeno v DKUM: 05.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 4
Celotno besedilo (1,04 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. Razvoj in implementacija univerzalnega naprednega regulacijskega sistema z uporabo mehke logike v okolju TIA PortalVid Pejovnik, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obsega razvoj univerzalnega funkcijskega bloka mehke logike, implementiranega v programskem jeziku SCL znotraj razvojnega okolja TIA Portal. Vzpostavljen je vmesnik za prenos podatkov med TIA Portalom, Matlabom in Pythonom, kar omogoča učinkovitejšo integracijo zunanjih sistemov z industrijskim krmilnikom. Izvedena je primerjava klasičnega PID regulatorja, regulatorja mehke logike in adaptivnega sistema ANFIS na realnem modelu. Prikazani rezultati kažejo, da razviti mehki regulator omogoča hitrejšo odzivnost, večjo natančnost in boljšo prilagodljivost v primerjavi s PID regulatorjem z nastavljivimi parametri. Razvit regulator predstavlja trdno osnovo za nadaljnjo optimizacijo regulacijskih algoritmov in širšo implementacijo mehkih ter inteligentnih regulatorjev v industrijskih aplikacijah.
Ključne besede: PLC (programirljiv logični krmilnik), TIA Portal (portal za popolnoma integrirano avtomatizacijo), SCL (strukturirani nadzorni jezik), Mehka logika, ANFIS (prilagodljiv nevronsko-mehki inferenčni sistem)
Objavljeno v DKUM: 04.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 32
Celotno besedilo (12,87 MB) |
8. Poliranje diamantov ali donkihotstvo : vloga učitelja pouka tujega jezika v luči metaforSaša Jazbec, Brigita Kacjan, 2025, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Edina stalnica pri vlogi učitelja oz. učitelja tujega jezika je nenehno spreminjanje. V prispevku vlogo učitelja osvetlimo z vidika prevladujočih metod učenja in poučevanja tujih jezikov in jo nato analiziramo z vidika metafor, s katerimi so učitelji in študenti ciljno in hote opisali poklic oz. vlogo učitelja. Metafor ne razumemo le kot lep način izražanja, kolorit jezika, temveč kot temeljne kognitivne mehanizme, ki ljudem omogočajo, da izrazijo svoje razumevanje sveta in da razumejo razumevanje sveta drugih. Zanimalo nas bo, kakšne mentalne modele predstavljajo metafore in ali med zbranimi metaforami prevladujejo tiste, ki kažejo na tradicionalno instruktivno razumevanje vloge učitelja tujega jezika, ali tiste, s katerimi lahko vlogo učitelja razumemo skladno s sodobnejšimi konstruktivističnimi pristopi učenja in poučevanja.
Ključne besede: vloga učitelja, tuji jezik, metafore, metode učenja, mentalni modeli, pouk tujega jezika
Objavljeno v DKUM: 29.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 7
Celotno besedilo (345,34 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. Poimenovalna zmožnost učencev 3. razreda dvojezične osnovne šole : magistrsko deloMiša Somi, 2025, magistrsko delo Opis: V okviru magistrskega dela smo želeli ugotoviti, v kolikšni meri učenci 3. razreda dvojezične osnovne šole dosegajo cilje s področja poimenovalne zmožnosti, ki so zapisani v učnem načrtu za slovenščino in predvideni za konec prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja. Dvojezično osnovno šolo obiskujejo tudi učenci, katerih materni jezik ni slovenski. Predmetnik dvojezične slovensko-madžarske osnovne šole jim omogoča, da v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju obiskujejo slovenščino kot drugi jezik. Učni načrt za slovenščino kot drugi jezik se nekoliko razlikuje od učnega načrta za slovenščino kot materni jezik, vendar pa so cilji, ki se dotikajo poimenovalne zmožnosti v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju, v obeh učnih načrtih enaki. Ker je po učnem načrtu izhodišče obravnave besedilo in učenci že v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju spoznavajo tudi umetnostna besedila, med njimi ljudske pravljice oz. pripovedke, smo se odločili, da bomo poimenovalno zmožnost otrok preverjali na osnovi slovenske ljudske pravljice Pšenica - najlepši cvet, objavljene v knjigi Slovenske pripojedke (Stanonik 2022). V raziskavi je sodelovalo 45 učencev 3. razreda ene izmed pomurskih dvojezičnih osnovnih šol. Rezultati so pokazali, da je poimenovalna zmožnost učencev šibka, saj imajo težave pri poimenovanju posameznih predmetov s knjižnimi izrazi, večkrat uporabijo narečne in madžarske besede, hkrati pa se v zapisih knjižnih poimenovanj kažejo tudi težave na slovnični in pravopisni ravni. Učenci imajo težave tudi pri navajanju knjižnih besed z nasprotnim, enakim, ožjim ali širšim pomenom. Šibka je tudi njihova besedotvorna zmožnost, kar se odraža pri izpeljavi svojilnih pridevnikov iz samostalnikov, izpeljavi samostalniških izpeljank iz glagolov in tvorbi manjšalnic ter pri iskanju besed iz iste besedne družine.
Ključne besede: sporazumevalna zmožnost, poimenovalna zmožnost, besedišče, slovenščina kot drugi jezik, dvojezična osnovna šola
Objavljeno v DKUM: 19.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 30
Celotno besedilo (1,78 MB) |
10. Strategije učenja besedišča v slovenskem jeziku kot drugem in tujem jeziku : magistrsko deloKaja Pšeničnik, 2025, magistrsko delo Opis: V času številnih priseljevanj tuje govorečih posameznikov v slovenski prostor se potrebe po učenju in poučevanju slovenščine kot drugega in tujega jezika (SDTJ) znatno povečujejo. Zelo pomemben del učenja SDTJ predstavlja usvajanje besedišča. Na uspešnost pri učenju drugega ali tujega jezika v veliki meri vpliva med drugim izbira ustreznih strategij učenja. V magistrskem delu zato opredeljujemo strategije učenja besedišča v SDTJ in preučujemo, katere strategije pri učenju besedišča v slovenskem jeziku uporabljajo tuji študentje, ki se slovenščine učijo kot drugega ali tujega jezika. Naša raziskava je potrdila, da je uporaba strategij učenja besedišča pri učenju slovenščine kot drugega in tujega jezika pomembna, saj smo ugotovili, da obstajajo statistično pomembne razlike pri izbiri strategij učenja besedišča tako glede na jezikovno raven kot glede na jezikovno skupino učečega se.
Ključne besede: slovenščina kot drugi in tuji jezik, učenje, usvajanje jezika, poučevanje, učne strategije, besedišče, strategije učenja besedišča
Objavljeno v DKUM: 13.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 38
Celotno besedilo (1,67 MB) |
