| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 117
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Statična in dinamična analiza jeklenega visečega mostu v Renkah : magistrsko delo
Nik Poglajen, 2024, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga obravnava statično in dinamično analizo mostu Renke, ki je bil zgrajen leta 1991 z namenom omogočanja prehoda ljudi iz naselja do železniške postaje na nasprotni strani reke Save. Danes so na mostu vidne poškodbe, vključno s preperelimi deskami, odpadanjem barve in rjavečimi jeklenimi elementi, ki so posledica pomanjkanja rednega vzdrževanja. Analiza mostu je narejena s pomočjo programa SCIA Engineer, z uporabo linearne in nelinearne teorije. Pri analizi so upoštevani standardi iz družine Evrokod 1, 2, 3, 7 in 8. Preverjeni so tako jeklena konstrukcija mostu kot tudi betonski temelji. Most je opisan kot viseči most, pri čemer se glavna jeklenica naslanja na dva pilona, ki sta postavljena na obeh straneh mostu in sta zasnovana v obliki črke A. Glavna jeklenica je sidrana v zaledje s težnostnim zidom in geotehničnimi sidri. Širina mostu znaša 1,62 m, glavni razpon meri 72 m, stranska razpona pa 15 m in 10 m. Na glavno jeklenico so simetrično pritrjene vešalke, ki zagotavljajo oporo glavnemu L-nosilcu in horizontalnemu povezju s hrastovimi deskami. Glavni cilj magistrske naloge je primerjava rezultatov analize mostu Renke med standardom JUS in sodobnim evropskim standardom Evrokod. Analiza kaže, da Evrokod v nekaterih primerih prinaša bistveno drugačne rezultate od standarda JUS, deloma tudi zaradi uporabe različnih materialnih parametrov. Ta primerjava omogoča boljše razumevanje vpliva standardov na varnost in zmogljivost mostu ter poudarja pomen uporabe aktualnih standardov pri načrtovanju in vzdrževanju infrastrukture.
Ključne besede: viseči most, jeklo, primerjava standardov JUS in EC, statična analiza, dinamična analiza
Objavljeno v DKUM: 16.02.2024; Ogledov: 325; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (11,46 MB)

2.
Vpliv nehomogenosti zaradi strjevanja gredice na obdelovalnost jekla 20MnV6 : diplomsko delo
Manuel Kač, 2023, diplomsko delo

Opis: Obdelovalnost je sposobnost obdelave materiala z uporabo ustreznih rezalnih orodij in rezalnih parametrov. V Štore Steel d.o.o., ki je največji proizvajalec ploščatega vzmetnega jekla v Evropi, za določanje obdelovalnosti materiala uporabljajo ISO 3685. Izdelujejo tudi jeklo 20MnV6, ki ga kupec uporablja za izdelavo pritrdilnih matic vetrnic vetrnih elektrarn. Pri kontinuiranem litju gredice se zaradi načina hlajenja (ohlajanje v kokili in ohlajanje s pomočjo vodnih prh) ohlaja različno hitro, zato pride do pojava različne makrostrukture po prerezu gredice. Obdelovalnost jekla 20MnV6 smo skušali določati s pomočjo vrtanja. Podajalne sile vrtanja smo merili s piezo električno tehtnico sensocar scim proizvajalca Utež-sensoca. Za primerjavo smo uporabili analizo variance (ANOVA). Če so se med podajalnimi silami pojavile statistično značilne razlike, smo uporabili Tukeyev post-hoc test, s katerim pogledamo, med katerimi pari podajalnih sil so statistično značilne razlike. Ugotovili smo, da obstajajo statistično značilne razlike med podajalnimi silami pri vrtanju v posamične makrostrukture v gredici, pri vrtanju v gredice različnih šarž in da obstaja visoka korelacija med podajalnimi silami pri vrtanju ter rezultati določanja obdelovalnosti po ISO 3685. Tako obstaja možnost, da dolgotrajen in zahteven preizkus po ISO 3685 zamenja enostavni in hitri preizkus merjenja podajalnih sil pri vrtanju.
Ključne besede: obdelovalnost, določanje obdelovalnosti, ISO 3685, struženje, vrtanje, podajne sile, jeklo, 20MnV6, kontinuirano litje, makrostruktura, analiza varianc, ANOVA
Objavljeno v DKUM: 05.10.2023; Ogledov: 274; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (2,01 MB)

3.
Korozija kovinskih implantatov v umetni slini s simulacijo dodatka želodčne kisline : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa I. stopnje
Tajda Flis, 2023, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo preučevali korozijsko hitrost titanove zlitine TI90Al6V4 in nerjavnega jekla AISI 316L, ki se najpogosteje uporabljata kot implantata v dentalni medicini. Vzorca smo proučevali v čisti umetni slini, ki je služila kot osnovna raztopina. Čisti umetni slini smo nato dodajali še klorovodikovo kislino, ki v želodcu ohranja kisel pH, a lahko hkrati povzroča težave, t.i. zgago. Klorovodikovo kislino smo dodajali, da smo dobili pH vrednosti, ki so segale od pH = 2, ki je najnižja pH vrednost želodčne kisline pa vse do pH vrednosti ustnega plaka. Proučevali smo tudi kako na korozijo vplivata vodikov peroksid in mlečna kislina, ki pa se v telesu tvorita kot produkt, ki ga v primeru vnetja v ustni votlini tvorijo mikroorganizmi. Uporabili smo vodikov peroksid različnih koncentracij in mu dodajali mlečno kislino. Vzorce smo termostatirali pri 37°C in jih potopili v raztopine za 24, 48, 72 in 96 ur kjer so se pasivirali. Uporabljena metoda za določanje rezultatov je bila gravimetrična metoda. Na podlagi rezultatov, ki smo jih dobili z gravimetrično metodo smo izračunali korozijske hitrosti. Rezultati so pokazali, da je titanova zlitina korozijsko odpornejša v umetni slini ob dodatku klorovodikove kisline do pH = 2, medtem ko je v ostalih medijih korozijsko odpornejše nerjavno jeklo. Izračunane korozijske hitrosti so še vedno relativno majhne, zato smo potrdili, da sta tako titanova zlitina kot nerjavno jeklo primerna za uporabo kot dentalna implantata.
Ključne besede: korozija, titanova zlitina, nerjavno jeklo, umetna slina, pasivni film, gravimetrična metoda
Objavljeno v DKUM: 07.09.2023; Ogledov: 259; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (7,41 MB)

4.
Določitev Wöhlerjeve krivulje za izbrano jeklo z rotacijskim upogibnim preizkusom : diplomsko delo
Urban Smogavec, 2023, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je skonstruirana Wöhlerjeva krivulja za jeklo 42CrMo4 na osnovi rotacijskega upogibnega preizkusa po standardu ISO 1143. V delu je opisano utrujanje materiala, utrujenostne razpoke, različne vrste obremenitev za utrujanje in namen dinamičnih preizkusov in Wöhlerjeva krivulja. Predstavljen je material, uporabljen v tem delu, izbrani način preizkušanja, opisan je rotacijski upogibni stroj, oblika in mere preizkušancev, načrt izvedbe preizkusov, rezultati preizkusov in diskusija.
Ključne besede: dinamični preizkusi, utrujanje, Wöhlerjeva krivulja, jeklo 42CrMo4
Objavljeno v DKUM: 07.07.2023; Ogledov: 241; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (2,04 MB)

5.
Mehanizem hitre tvorbe bainita pri nizkih temperaturah : doktorska disertacija
Peter Kirbiš, 2022, doktorska disertacija

Opis: V okviru doktorske disertacije je bil razvit nov postopek hitre tvorbe bainita v jeklih ter posledično nova skupina bainitnih jekel, ki imajo izjemno hitro kinetiko tvorbe bainita pri nizkih temperaturah, običajno pod 250°C. Za ta jekla je značilen razvoj izjemno fine bainitne mikrostrukture med kontinuirnim ohlajanjem/kaljenjem iz temperature avstenitizacije, ne da bi pri tem potrebovali izotermne toplotne obdelave. Udarna žilavost in druge mehanske lastnosti ostajajo v skladu z najpogostejšimi zahtevami glede žilavosti in standardnimi specifikacijami, hkrati pa ohranjajo zadostno prekaljivost za zagotovitev homogenih lastnosti znotraj velikih presekov. Ta jekla imajo visoko trdoto do 65HRC in majhno geometrijsko popačenje oz. distorzijo med toplotno obdelavo. Zaradi teh lastnosti so novo razvita jekla še posebej primerna za izdelavo orodij za delo v hladnem, nožev, balistične zaščite ter strojnih delov visoke trdnosti. Ključna značilnost teh jekel je tvorba bainitnih nukleusov pri visoki temperaturi in hitra rast bainitnega ferita pri nizki temperaturi. To je v nasprotju z običajnimi oz. splošno poznanimi jekli in železovimi zlitinami, znotraj katerih se ta dva koraka izvajata sočasno. Metoda, s katero smo to dosegli, se je poimenovala kinetična aktivacija bainita -KAB in skupine zlitin KAB jekla.
Ključne besede: Jeklo, Bainit v jeklih, nanostrukturni bainit, mehanizmi utrjanja, kinetika tvorbe bainita
Objavljeno v DKUM: 08.06.2023; Ogledov: 411; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (8,84 MB)

6.
Vpliv nizkih obratovalnih temperatur na mehanske lastnosti jekel : magistrsko delo
Matej Zupan, 2023, magistrsko delo

Opis: Mehanske lastnosti jekla predstavljajo ključni podatek pri razumevanju, ki vpliva na dimenzioniranje elementov v strojništvu. V magistrskem delu smo v teoretičnem delu opisali fazni diagram železo-cementit, s katerim opišemo kemijsko sestavo jekla. Sledil je opis vrste jekel in njihovih mehanskih lastnosti. V zadnjem delu teoretičnega poglavja so predstavljeni najpogostejši porušitveni preizkusi. V praktičnem delu magistrskega dela smo opisali postopke preizkušanja ter prikazali rezultate v obliki tabel in diagramov s priloženimi slikami za natezni preizkus, kemijsko in mikroskopsko analizo. Najpomembnejši del naloge predstavljajo končni rezultati preizkusov, s katerimi smo materialu določili mehanske in kemijske lastnosti s končno diskusijo o pridobljenih rezultatih.
Ključne besede: jeklo, mehanika loma, natezni preizkus, kemijska analiza, fraktografska analiza
Objavljeno v DKUM: 01.06.2023; Ogledov: 346; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (6,71 MB)

7.
Analiza mehanskih lastnosti jekel pri povišanih temperaturah obratovanja : magistrsko delo
Luka Barbič, 2023, magistrsko delo

Opis: Glavni cilj magistrskega dela je analiza mehanskih lastnosti jekel pri povišanih temperaturah obratovanja. Podrobno je predstavljena osnovna zgradba kovin, kristalnih struktur in natezni preizkus, ki je temelj za določanje lastnosti materialov. Natezni preizkus je standardiziran postopek, katerega predpisujeta ISO 6892-1 in ISO 6892-2, ki podajata pogoje za testiranje materialov. Cilj naloge je bil ugotoviti, kako se mehanske lastnosti jekla spreminjajo s povečevanjem temperature, ter kako na mehanske lastnosti jekla vpliva količina železa in ostalih legirnih elementov. Pri določanju vpliva temperature in kemijske sestave na mehanske lastnosti jekla smo izvedli kemijsko analizo vzorcev in natezni preizkus, ki se je izvajal v temperaturnem območju od 90 °C do 250 °C.
Ključne besede: jeklo, mehanske lastnosti, natezni preizkus, temperatura
Objavljeno v DKUM: 01.06.2023; Ogledov: 384; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (7,14 MB)

8.
Vpliv mikrotrdote na trdnostno neenakost jeklenega zvarnega spoja : diplomsko delo
Tamara Stevanović, 2022, diplomsko delo

Opis: Gradnja varjenih jeklenih konstrukcij v energetskih sistemih predstavlja poseben izziv tako na področju varjenja modernih visokotrdnostnih jekel kakor tudi s stališča varnosti in celovitosti konstrukcije. Najšibkejši člen vsake varjene jeklene konstrukcije je zvarni spoj, ki velja za izrazito heterogeno mikrostrukturo z lokalno krhkimi področji, ki imajo najnižjo lomno žilavost. Lokalno krhka področja v zvarnem spoju so zaradi visoke mikrotrdote potencialni iniciatorji krhkega loma in lahko vodijo do nenadnega širjenja razpoke in s tem porušitve varjene konstrukcije. Zaradi navedenega je treba natančno izmeriti mikrotrdoto v najbolj kritičnih smereh zvarnega spoja v skladu z veljavnimi standardi. Natančna določitev porazdelitve faktorja trdnostne neenakosti v mikrostrukturi toplotno vplivanega področja in materiala zvara predstavlja osnovno raziskavo za določitev varnega obratovanja varjene konstrukcije.
Ključne besede: jeklo za energetiko, jekleni zvarni spoj, meja tečenja, mikrotrdota, faktor trdnostne neenakosti.
Objavljeno v DKUM: 12.01.2023; Ogledov: 775; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (3,72 MB)

9.
Čiščenje in zaščita TIG zvarov iz avstenitnega nerjavnega jekla : magistrsko delo
Jure Verboten, 2022, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo obravnavali čiščenje in zaščito avstenitnih nerjavnih jekel. O nerjavnih jeklih govorimo, ko njihova sestava vsebuje minimalno 10,5 % kroma. Pri TIG varjenju jekel v zvar vnašamo toplotne energije, zato se zgornja zaščitna plast poškoduje in oksidira - toplotno obarva. Ta plast je porozna in ne zaščiti osnovne kovine pred korozijo, zato jo je potrebno mehansko in/ali kemično odstraniti. Izbira postopka čiščenja je odvisna od zahtev naročnika, proizvodnje oz. od željene kvalitete končne površine. Pripravili smo dve različni obliki testnih zvarjencev. Test A je zvarjen soležno z neprevarjenim korenom, test B pa je zvarjen kotno pod kotom 60 ° iz obeh strani. Teste smo čistili z osmimi različnimi postopki čiščenja, na koncu primerjali hitrost čiščenja in ocenili kvaliteto očiščene površine.
Ključne besede: avstenitno nerjavno jeklo, TIG varjenje, kromov oksid, korozija, pasivacija, čiščenje
Objavljeno v DKUM: 23.09.2022; Ogledov: 543; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (12,16 MB)

10.
Med kot inhibitor korozijskih procesov : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
Tina Dšuban, 2021, diplomsko delo

Opis: V okviru diplomskega dela preučujemo inhibitorni vpliv medu kot zelenega inhibitorja na nerjavnem jeklu v kislem korozivnem mediju. Izbrali smo tri vrste medu, in sicer: kostanjev, cvetlični in akacijev med. Ker nas je zanimalo kako vplivajo različne koncentracije inhibitorjev na stopnjo zaščite, smo spreminjali njihove koncentracije ob dodatkih v kisli medij. Izbrane koncentracije dodatka inhibitorjev so bile: 1-%, 2-% in 4-% dodatek. Izbrana kisla korozijskega medija sta bila 3,5-% raztopina NaCl in simulirana raztopina kislega dežja s pH 3. Meritve smo izvedli na vzorcih nerjavnega jekla AISI 303, ki smo jih predhodno ustrezno pripravili. V nadaljevanju je bila uporabljena klasična elektrokemijska potenciodinamska metoda, s katero smo pridobili rezultate – karakteristične korozijske parametre za nadaljnjo interpretacijo. Površino vzorcev (morfologijo) smo po izpostavitvi neinhibirani in inhibirani raztopini korozivnega medija analizirali prav tako z mikroskopom. Za potrditev adsorpcije in tvorbo zaščitnega filma pa smo uporabili metodo ATR-FTIR. Najvišja dosežena vrednost za inhibicijsko učinkovitost v simulirani obliki kislega dežja s pH 3 je bila v primeru 4-% dodatka medu, in sicer akacijeva vrsta medu (η = 82 %), sledi kostanjev med (η = 80 %), medtem ko je bila le-ta ob dodatku cvetličnega medu okoli η = 63 %. V primeru 3,5-% raztopine NaCl je bila najvišja inhibicijska učinkovitost dosežena ob 2-% dodatku izbranega medu, in sicer: cvetlični med (η = 61 %), akacijev med (η = 60 %) in kostanjev med (η = 50 %). Višja stopnje inhibicije je bila dosežena v korozivnem mediju kisli dež v primerjavi s 3,5-% raztopino NaCl, kar uvršča izbrane vrste medu med potencialne inhibitorje korozijskih procesov v mediju kisli dež. Za 3,5-% raztopino NaCl bi predlagali izbiro drugega inhibitorja, saj glede na nižjo doseženo vrednost inhibicijske učinkovitosti, ne moremo z gotovostjo trditi, da bi izbran inhibitor dovolj učinkovito zaščitil preučevano jeklo pred korozijskimi procesi.
Ključne besede: korozija, med, inhibitor, nerjavno jeklo, inhibicija korozije, inhibicijska učinkovitost
Objavljeno v DKUM: 22.09.2021; Ogledov: 892; Prenosov: 97
.pdf Celotno besedilo (3,00 MB)

Iskanje izvedeno v 6.34 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici