| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 9 / 9
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Nadgradnja instrumentacije vložnega stroja v Nuklearni elektrarni Krško : magistrsko delo
Damjan Lapuh, 2022, magistrsko delo

Opis: Menjava jedrskega goriva v Nuklearni elektrarni Krško je ena najbolj kritičnih nalog v remontu, kjer se s pomočjo posebnih manipulatorjev gorivne elemente preloži iz reaktorja v bazen za izrabljeno gorivo in nato nazaj. Ker morebitne napake lahko povzročijo večje tehnične in ekonomske posledice, ima oprema vgrajenih kar nekaj zaščitnih funkcij. Magistrska naloga se najprej osredotoči na opis instrumentacijskega dela manipulatorja. Ker je ta oprema že dokaj stara, se v nalogi razvije možnost nadgradnje in modernizacije, s katero se reši problem srednjeročnega vzdrževanja, implementira nove funkcionalnosti ter izboljša vmesnik človek-stroj
Ključne besede: jedrska elektrarna, tlačnovodni reaktor, jedrsko gorivo, menjava goriva, vložni stroj
Objavljeno v DKUM: 02.11.2022; Ogledov: 71; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (7,17 MB)

2.
Orožja za množično uničenje in okolje : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Kristina Slejko, 2021, diplomsko delo

Opis: Čeprav so orožja za množično uničenje v večini namenjena ljudem, škodujejo tudi celotnemu okolju. V diplomskem delu zato obravnavamo orožja za množično uničenje in njihov vpliv na okolje. Na okolje, ki nas obdaja, namreč prepogosto pozabimo in se zaradi različnih razlogov, predvsem pohlepnosti in sle po moči ne zavedamo resnih posledic. V diplomskem delu želimo raziskati posledice orožij za množično uničenje na okolje. Da bi jih podrobneje spoznali, najprej predstavljamo pojav in zgodovinski razvoj orožij. Kemijska in biološka orožja so uporabljali že pred Kristusovim rojstvom in tedaj niso imela večjega pomena. Opisujemo izraz »orožja za množično uničenje« in nastanek tega poimenovanja. Zavedanje o posledicah njihove uporabe se pojavi sredi 20. stoletja, zato nastopijo tudi težnje po njegovi prepovedi. V tedanjih raziskavah obravnavajo negativne posledice ne le na tarče napada, ampak tudi na njegove uporabnike ter na okolje. V osrednjem delu naloge podrobno opisujemo problematiko vpliva orožij za množično uničenje na okolje in predstavljamo njegove posledice. Ugotovili smo, da so orožja za množično uničenje zares zelo nevarna tako za človeka kot za okolje, v katerem živi. Jedrska in kemijska orožja lahko uničijo celotno infrastrukturo na uporabljenem območju. Najbolj masivna so jedrska orožja, saj ogrozijo ogromno območje. Jedrska in kemijska orožja prav tako onesnažujejo okolje, ki zato dolgo ni primerno za življenje. Biološka orožja sicer nimajo infrastrukturnih posledic, njihove tarče pa so človek, rastline in živali. Uničujejo pridelke ter oslabijo živalske in rastlinske vrste ter lahko privedejo celo do njihovega izumrtja. Ker ne poznajo meja, se lahko razširijo po celem svetu. Težavne so tudi pogodbe o njihovi prepovedi, saj so površno sestavljene in brez utemeljene podlage. Zato jih je potrebno temeljito pregledati, dopolniti in dodati temeljno podlago in predpise za sankcioniranje morebitnih kršitev.
Ključne besede: diplomske naloge, biološko orožje, kemijsko orožje, jedrsko orožje, onesnaževanje okolja, vpliv na okolje
Objavljeno v DKUM: 12.05.2021; Ogledov: 540; Prenosov: 144
.pdf Celotno besedilo (1,44 MB)

3.
Uporaba mehke moči v mednarodnih odnosih - analiza primera Čila in Irana : magistrsko delo
Maja Nikolovska, 2020, magistrsko delo

Opis: Danes se večina držav ne glede na svojo velikost, moč, vpliv in ostale atribute zaveda, da izolacija, prisilna ali prostovoljna, ni niti vrlina niti prednost. Skupno delovanje in sodelovanje sta postala oznaki nove dobe. Jedrsko orožje in razprava o neširjenju orožja ostajata še naprej med najpomembnejšimi vprašanji v mednarodnih odnosih. Za nas bo pomembno predstaviti Celostni načrt o skupnih ukrepih oziroma Iransko jedrsko pogodbo in predložiti potencialne rešitve trenutno zelo napetega in negativnega odnosa med Iranom in ZDA. Ob pregledu iranske zgodovine in najpomembnejših dogodkov pred Islamsko revolucijo leta 1979 in po njej se bomo potrudili pojasniti naravo odnosa med tema dvema državama in njegovo precej hitro spreminjajočo se smer – od zelo prijateljskega in naklonjenega k zahodnemu vplivu do skrajno neprijateljskega odnosa in politike nezaupanja Zahodu ter preprečevanja njegovega vmešavanja, ne samo v Iranu, temveč na celotnem območju. Iransko-iraška vojna in vprašanje o izraelskem jedrskem orožju nam bosta dala širšo sliko o odnosih med močnimi državami na Bližnjem vzhodu ter jasnejšo predstavo o tem, od kod izvira nezaupanje Irana do zunanjega vpliva. Na primeru Čila bomo videli popolnoma drug rezultat uporabe mehke moči. Začeli bomo z Monroejevo doktrino, s pomočjo katere bomo poiskali korenine ameriške zunanje politike do vseh držav, še posebej do držav Latinske Amerike. Teorija neoliberalizma nam bo pomagala razjasniti razvoj politike v Čilu in nam služila za razlago ključnih dogodkov v času vojaškega režima. Razlaga čilske zgodovine bo pojasnila tudi vprašanje zakaj je bil Čile 'lažji' cilj za ameriško zunanjo politiko v primerjavi z Iranom, kjer vidimo popolnoma drugačen način poskusa vpeljevanja mehke moči.
Ključne besede: magistrska dela, globalizacija, jedrsko orožje, mehka moč, neoliberalizem, mednarodni odnosi
Objavljeno v DKUM: 18.01.2021; Ogledov: 562; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

4.
Varnost in varovanje jedrskih objektov : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Simon Štebe, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo obravnavali varnost in varovanje jedrskih objektov v Republiki Sloveniji. Varnost jedrskih objektov je ključnega pomena za njihovo sprejemljivost v družbi. Pomemben prispevek k varnosti je tudi ustrezno varovanje objektov. Področje varovanja je še posebej aktualno, saj se pojavljajo vedno nove oblike ogrožanja jedrskih objektov. V diplomskem delu smo preučevali, kateri so že sprejeti ukrepi za izboljšanje fizičnega varovanje jedrskih objektov in posledično tudi kako vplivajo na njihovo varnost. Pregledali in raziskovali smo mednarodne in domače zahteve ter predpise na področju varovanja jedrskih objektov in navedli področja, ki so skupna jedrski varnosti in varovanju. Intervjuje z upravljalci jedrskih objektov smo opravili z namenom, da bi preverili, kakšno je stanje na področju varovanja jedrskih objektov v Republiki Sloveniji. S pomočjo pridobljenih podatkov z intervjuji, s pregledom dokumentov in ostalih virov smo ugotovili, da je v Republiki Sloveniji za jedrsko varnost zadostno poskrbljeno, vendar z dodatnimi pomanjkljivostmi. Glavne pomanjkljivosti glede varnosti in varovanja jedrskih objektov v Republiki Sloveniji vidimo predvsem v tem, da bi lahko na tem področju zaposlili več jedrskih strokovnjakov ter dali več poudarka posodobitvi obstoječih varnostnih sistemov in praks.
Ključne besede: diplomske naloge, jedrski objekti, jedrska varnost, jedrsko varovanje, ogroženost jedrskih objektov
Objavljeno v DKUM: 28.09.2020; Ogledov: 571; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

5.
Jedrski dialog med ZDA in Severno Korejo : vloga obveščevalnih služb
Nejka Štimulak, 2019, diplomsko delo

Opis: Jedrsko orožje je glavni razlog za obstoj atomskega vohunjenja ter vir sporov med nekaterimi državami. Z začetkom raziskav Američanov, kako izdelati atomsko bombo, je zanimanje za le-to pokazala tudi Sovjetska zveza. A, da bi si delo nekoliko olajšala ter pridobila kar nekaj let, je Sovjetska zveza podatke o izgradnji atomske bombe pridobila z vohunjenjem. Atomskim vohunom prodor v notranjost projekta izgradnje atomske bombe ni predstavljal večjih težav, saj so obveščevalno-varnostne službe tedaj imele zelo pomankljivo varovanje tajnih podatkov. Tako so Klaus Fuchs, Kim Philby, Ethel in Julius Rosenberg in dr. Allan Nunn May pričeli Sovjetom izdajti informacije o atomski bombi, ki naj bi bile tajne. Preden so jim na sled prišle obveščevalno-varnostne službe, so bile kritične informacije že izdane. Površno preverjanje zaposlenih s strani obveščevalcev je kasneje pripeljalo do jedrskih sporov, saj je vedno več držav želelo posedovati jedrsko orožje. Tako se je pričelo tudi slabšanje odnosov med ZDA in Sverno Korejo v času hladne vojne. Zamera med državama je bila sprva zaradi delitve Severne Koreje in Južne Koreje med ZDA in Sovjetsko zvezo, nato pa je prerasla na jedrski spor, ko so obveščevalno-varnostne službe z daljšim opazovanjem odkrile jedrski reaktor Severne Koreje, kar je Američanom predstavljalo ogromno varnostno tveganje. ZDA so se zavezale k cilju odvzeti jedrsko orožje Severni Koreji, saj le-ta predstavlja resno varnostno grožnjo. Seveda se Severna Koreja jedrskemu orožju ne želi odpovedati, kar privede do medsebojnih konfliktov in provokacij. Veliko vlogo pri sporu med državama igra ameriška obveščevalna služba, saj so poleg izdelanih profilov voditelja Severne Koreje in njegovega vodstva vzpostavili tudi povezavo s tujimi obveščevalci za lažji nadzor nad jedrskim orožjem Severne Koreje. To predstavlja obveščevalcem določeno stopnjo zahtevnosti, saj je Severna Koreja strogo varovana država z omejenim dostopom do interneta. Kot je bilo ugotovljeno skozi diplomsko delo, jedrskemu sporu med ZDA in Severno Korejo še ni videti konca.
Ključne besede: diplomske naloge, obveščevalne službe, jedrsko orožje, Združene države Amerike, Severna Koreja, vohunjenje
Objavljeno v DKUM: 09.04.2019; Ogledov: 1053; Prenosov: 143
.pdf Celotno besedilo (424,88 KB)

6.
Model odziva na kibernetske napade v jedrskih objektih : doktorska disertacija
Samo Tomažič, 2019, doktorska disertacija

Opis: Raziskovanje področja izrednih dogodkov v jedrski varnosti je specifično. Svetovna zgodovina ponuja izredno malo število primerov jedrskih in radioloških nesreč, ki so privedle do resnih posledic škodljivega vpliva ionizirajočega sevanja na ljudi in okolje, kar kaže na posebno specifiko. Na področju jedrskega varovanja in kibernetske varnosti v jedrskih objektih je primerov še manj, obenem pa nihče ne želi ali ne sme deliti informacij o tovrstnih dogodkih. V doktorski disertaciji je celovito predstavljena problematika kibernetske varnosti in odziva na kibernetske napade v jedrskih objektih oziroma v jedrskem sektorju na splošno. Izvedena raziskava je prva tovrstna v Sloveniji in ena izmed redkih v svetu. Z metodo deskripcije smo pregledali članke, diplomske naloge, magistrske naloge, doktorske disertacije, strokovne spletne strani, knjige, znanstvene revije in najrazličnejše standarde, priporočila in navodila ter izvedli popis javno dostopnih virov, kot so državne zakonodaje, nacionalna poročila držav članic, predpise, smernice, dobre prakse, dokumente upravljavcev jedrskih objektov in upravnih organov ter poročila mednarodnih organizacij. Na podlagi omenjenega pregleda smo oblikovali teoretična izhodišča. Stanje smo nato natančno analizirali z vodenimi strukturiranimi intervjuji z mednarodnimi strokovnjaki, zaposlenimi v jedrskih objektih, pri upravnih organih, tehnično podpornih organizacijah, z dobavitelji računalniške opreme ter pri drugih, ki so zadolženi za kibernetsko varnost v jedrskem sektorju. Podatke smo nato obdelali z osnovano teorijo. Zbrani podatki predstavljajo izhodišče za pripravo modela odziva na kibernetske napade v jedrskih objektih, ki smo ga z metodo modeliranja izgradili, verificirali in validirali. Na podlagi virov in mnenj stroke smo prišli do ugotovitev o problematiki, med katerimi najbolj izstopajo težave upravljavcev jedrskih objektov pri implementaciji ustreznih zaščitnih ukrepov na podlagi predpisov upravnih organov ter uporabi primernih smernic. Upravljavci jedrskih objektov so pri upravljanju kibernetske varnosti prepuščeni sami sebi, še posebej zaradi pomanjkanja izmenjave informacij v celotnem jedrskem sektorju doma in v tujini. Na podlagi znanja in razumevanja smo izdelali model odziva na kibernetske napade v jedrskih objektih, ki je namenjen vsem deležnikom v jedrskem sektorju pri organiziranju svojih in skupnih aktivnosti v povezavi z odzivom na kibernetske napade. Model sestavljajo štiri dimenzije; deležniki, komunikacija, stopnjevanje in faze odziva. Izdelan model so dodatno validirali tudi ključni deležniki. Z izdelanim modelom smo v sodelovanju z Upravo Republike Slovenije za jedrsko varnost in vsemi ključnimi deležniki organizirali prvo državno vajo s področja odziva na kibernetske napade v jedrskem sektorju. Med vajo smo se osredotočili le na dimenziji deležnikov in komunikacije med njimi, tako zaradi kompleksnosti modela kot zaradi prepoznanih največ pomanjkljivosti ravno na tem področju. Model je dovolj splošen, da se ga lahko s prilagoditvami implementira tudi v druge sektorje kritične infrastrukture. Rezultati doktorske disertacije so na voljo širši javnosti in prinašajo pomemben prispevek k nacionalni in mednarodni varnosti na področju kritične infrastrukture. Na znanstvenem področju pa prinašajo inovativen in celovit model za obravnavanje kibernetskih napadov na kritično infrastrukturo, s poudarkom na zagotavljanju učinkovitega jedrskega varovanja in jedrske varnosti.
Ključne besede: kibernetska varnost, jedrsko varovanje, kritična infrastruktura, kibernetski napad, odziv, doktorske disertacije
Objavljeno v DKUM: 04.04.2019; Ogledov: 1291; Prenosov: 188
.pdf Celotno besedilo (12,37 MB)

7.
Pripravljenost 18. bataljona na morebitni jedrski, radiološki, kemični ali biološki dogodek : diplomsko delo univerzitetnega študija
Lucija Arlič, 2013, diplomsko delo

Opis: Čeprav se nam na prvi pogled zdi, da je Slovenija mala dežela, ki ne vzbuja večje pozornosti, pa nam to še vedno ne daje zagotovila, da smo varni pred takšnimi in drugačnimi nevarnostmi. V današnjem času vedno več slišimo o novodobnih načinih bojevanja, katerih podlaga ni več strelno orožje, ampak bolj prefinjeni načini bojevanja, in to so ravno jedrski, radiološki, kemični ali biološki dogodki. V sami diplomski nalogi je predstavljen 18. bataljon za jedrsko radiološko, kemično in biološko obrambo, ki je edina enota v Sloveniji, ki se stalno izobražuje in usposablja na tem področju in sodeluje v NATO-vih odzivnih silah, kar ji daje še dodatno vrednost, da gre za elitno skupino. Bataljon opravlja različne naloge od opazovanja, do alarmiranja in dekontaminacije. Potrebno je tudi razumeti kaj sploh so jedrske, radiološke, kemične in biološke grožnje oziroma nevarnosti ter kako poteka obramba pred njimi. Sama obramba pa ni učinkovita brez ustrezne opreme. Tako ima 18. bataljon na voljo kar nekaj opreme s katero se lahko učinkovito zoperstavi pred morebitnim jedrskim, radiološkim, kemični ali biološkim dogodkom. Tako se v sami diplomski nalogi skušamo dotakniti tistih sredstev za množično uničevanje, ki v današnjem času, bolj kot kdajkoli, postajajo zelo pomembni oziroma je tovrstno zavedanje pomanjkljivo, predvsem z mislijo/prepričanjem: »to se nam ne more zgoditi…«
Ključne besede: vojska, Slovenska vojska, obramba, usposabljanje, jedrsko orožje, radiološko orožje, kemično orožje, biološko orožje, JRKB, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 22.11.2013; Ogledov: 1356; Prenosov: 186
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

8.
9.
ANALIZA VREDNOTENJA ZALOG JEDRSKEGA GORIVA V NUKLEARNI ELEKTRARNI KRŠKO
NINA ABRAM, 2009, diplomsko delo

Opis: Podjetje se mora v svojih računovodskih aktih vnaprej opredeliti za določeno računovodsko metodo glede vrednotenja zalog materiala, trgovskega blaga in embalaže, saj naj bi uporabljana metoda izkazovala bolj ali manj realne stroške porabe materiala. Vrednotenje zalog porabe materiala je v podjetjih zelo pomembno, saj vpliva tako na bilanco stanja kot tudi na izkaz poslovnega izida. Po SRS so najbolj uporabne tri metode in sicer metoda FIFO, metoda drsečih povprečnih cen in metoda tehtanih povprečnih cen. Podjetja se lahko odločijo za tisto metodo, s katero bodo bolj uresničila svoje cilje, kot so višji dobiček ali manjše plačilo davka. Obračunavanje zalog jedrskega goriva je posebnost računovodenja v NEK, ki ga je določila država s sprejetjem Meddržavne pogodbe in Družbene pogodbe. Na podlagi izračunov in analiz, ki smo jih prikazali v drugem delu diplomske naloge, je težko oceniti, katera metoda bi bila dolgoročno najustreznejša za NEK z vidika SRS, Meddržavne pogodbe in z davčnega vidika.
Ključne besede: Vrednotenje zalog materiala, metoda FIFO, metoda drsečih povprečnih cen, metoda tehtanih povprečnih cen, metoda dejanskih cen, material, Nuklearna elektrarna Krško, Meddržavna pogodba, jedrsko gorivo.
Objavljeno v DKUM: 21.10.2009; Ogledov: 3113; Prenosov: 432
.pdf Celotno besedilo (509,44 KB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici