Search the digital library catalog

Abstract: OVE so zelo pomembni za našo prihodnost, saj so neomejeni, se neprestano obnavljajo in imajo manjši vpliv na okolje kot pridobivanje električne energije iz fosilnih goriv. Z obnovljivimi viri se želi nadomestiti neobnovljive vire - fosilna goriva, ki imajo veliko negativnih učinkov. Obnovljivi viri, ki so opredeljeni v različnih uredbah in direktivah, v EU najpomembnejši Direktivi 2018/2001, zajemajo sončno energijo, vetrno energijo, geotermalno energijo, energijo okolice, energijo plimovanja, valovanja in drugo energijo oceanov, vodno energijo ter iz biomase, deponijskega plina, plina, pridobljenega z napravami za čiščenje odplak, in bioplina. V definicije OVE v različnih evropskih pravnih aktih ves čas spadajo podobni viri energije in se definicija veliko ne spreminja, medtem ko globalni primerjalno pravni vidik razkrije precej neenotno definiranje obnovljivih virov. Onesnaževanje narave oziroma okolja in podnebne spremembe sta že dolgotrajni problem, zato se sprejema veliko pravnih aktov na tem področju, da bi se to v čim večji meri ublažilo. V ta namen sta bila na globalni mednarodnopravni ravni med drugim sprejeta Kjotski protokol in Pariški sporazum. PDEU kot temeljna pogodba ustavnega prava EU vključuje tudi določbe glede OVE. EU sprejema veliko pravnih aktov na tem področju, saj želi s pomočjo OVE doseči cilje, da bo do leta 2050 postala podnebno nevtralna celina in da bo do leta 2030 dosegla 45 % deleža OVE. OVE so iz tega vidika zelo pomembni, saj nam pomagajo doseči takšne cilje. V okviru svežnja »Pripravljeni na 55« se želi doseči cilj v EU, da do leta 2030 zmanjšamo neto emisije toplogrednih plinov za vsaj 55 % v primerjavi s stanjem neto emisij iz leta 1990. Sicer se EU ves čas na področju energetike srečuje z različnimi vprašanji, kot so na primer odvisnost EU od uvoza, visokih nestabilnih cen energije, z vprašanji razogljičenja ter vedno večjimi vplivi na okolje. To se je sedaj zelo pokazalo, kot odraz vojne med Rusijo in Ukrajino. Ugotovili smo namreč, da smo z nabavo fosilnih goriv zelo odvisni od Rusije. Zaradi trenutne situacije je EU stopila skupaj in začela iskati hitre rešitve, da bi postali v čim večji meri samostojni in da bi začeli reševati podnebno krizo. V okviru tega se je sprejel »REPowerEU« načrt, ki zaradi preoblikovanja energetskega trga spodbuja in še v večji meri uvaja OVE. Trenutne razmere so pripeljale do situacije, zaradi katere se bo lahko oblikovala nova definicija OVE. EK je v okviru Uredbe 2020/852 pristojna, da lahko sprejema delegirane akte. Leta 2021 je EK sprejela Delegirano uredbo 2021/2139 ter zaradi sprememb in dopolnitev, je leta 2022 bila sprejeta Delegirana uredba 2022/1214, ki spreminja prejšnjo Delegirano uredbo 2021/2139. Nova uredba v taksonomijo EU, torej v sistem razvrščanja v posamezne gospodarske dejavnosti, ki prispevajo k podnebnim in energetskim ciljem kot prehodni dejavnosti uvršča tudi jedrsko energijo in zemeljski plin. EK meni, da jedrska energija pripomore k razogljičenju in da zemeljski plin v primerjavi z ostalimi fosilnimi gorivi tudi onesnažuje v manjši meri. Pričakuje se, da bi s tem lahko dosegli cilje in postali podnebno nevtralni do leta 2050, vendar je v tej zvezi še precej neznank in negotovosti. Kot pričakovano so se na prej navedeno odločitev DČ glede uporabe jedrske energije odzvale z različnimi mnenji. Avstrija je že vložila tožbo, da bi se delegirani akt razveljavil. Slovenija kot DČ EU sprejema v svoj pravni sistem vse pravne akte EU. Na področju energetike je tudi Slovenija morala narediti korak naprej in vključiti večjo uporabo OVE. Najpomembnejši zakon trenutno v veljavi je ZSROVE, ki ureja OVE v Sloveniji. Tudi pri nas imamo podobno definicijo, kot je opredeljena s pravom EU, prav tako pa tudi pri nas OVE odpirajo nekatera politična in pravna vprašanja, na katere ni enostavnih odgovorov v smislu črno-belo.
Keywords: obnovljivi viri energije, čista energija, razogljičenje, taksonomija EU, trajnost, delegirani akti, jedrska energija in zemeljski plin, zeleni prehod, prehodne dejavnosti
Published in DKUM: 05.06.2023; Views: 675; Downloads: 167
Full text (1,15 MB)

Abstract: Pri jedrskih elektrarnah gre za eno najčistejših oblik pridobivanja električne energije, saj za razliko od termoelektrarn jedrske elektrarne v okolje ne sproščajo toplogrednih plinov, kljub temu pa veliko grožnjo za zdravje ljudi in okolje predstavljajo nenadzorovani izpusti radioaktivnih snovi, ki lahko pripeljejo do nepopravljive škode. Najbolj odmevna primera sta se zgodila v Černobilu in Fukušimi. Nuklearna elektrarna Krško (NEK) je edina jedrska elektrarna v Sloveniji ter ena redkih jedrskih elektrarn na področju Balkana, kjer imajo po dve jedrski elektrarni še Romunija in Bolgarija. Od držav, ki mejijo s Slovenijo, ima štiri jedrske elektrarne le Madžarska. Komercialno deluje že od leta 1983 in velja za eno bolj varnih jedrskih elektrarn na svetu. Kljub dolgoletnemu varnemu delovanju NEK na varnostna tveganja, ki jih prinaša takšno pridobivanje energije, opozarja okoljevarstvena organizacija Greenpeace. Greenpeace sicer že vrsto let s svojimi akcijami kaže na pomanjkljivosti v varnostnih sistemih jedrskih elektrarn po vsem svetu, pri čemer opozarja na možne ponovitve naravnih katastrof iz preteklosti. Cilj naloge je predstaviti varnostna tveganja in varnostne ukrepe v jedrskih elektrarnah, NEK, vlogo organizacije Greenpeace ter s pomočjo ankete ugotoviti, ali državljani Republike Slovenije zaupajo jedrski tehnologiji in ali podpirajo okoljevarstveno organizacijo Greenpeace. Poleg tega je cilj tudi ugotoviti, ali se zaupanje v jedrsko energijo razlikuje glede na spol, starost, izobrazbo in oddaljenost bivališča državljana od NEK ter ali je zaupanje povezano s podporo okoljevarstvene organizacije Greenpeace. V teoretičnem delu sem s pomočjo literature predstavil tematiko, v empiričnem pa sem prišel do ugotovitve, da slovenski državljani zaupajo jedrski tehnologiji, po drugi strani pa podpirajo okoljevarstveno organizacijo Greenpeace. Zaupanje se statistično značilno razlikuje po spolu in oddaljenosti bivališča od NEK. Glede na rezultate moški bolj zaupajo jedrski energiji kot ženske, zaupanje pa je večje tudi pri prebivalcih, ki živijo bližje NEK.
Keywords: javnost, stališča, jedrska energija, nuklearne elektrarne, varnostna tveganja, varnostni ukrepi, Nuklearna elektrarna Krško, magistrska dela
Published in DKUM: 07.01.2015; Views: 3769; Downloads: 333
Full text (1,15 MB)

Abstract: Cilj EU je povečati delež izrabe obnovljivih virov energije do 20% vezano na skupno proizvodnjo energije do leta 2020. Na trgu električne energije se soočata ponudba in povpraševanje. Dejavniki, ki vplivajo na trg z električno energijo so temperatura ozračja, poraba, hidrološke razmere in kapaciteta jedrskih elektrarn, ki proizvedejo kar tretjino električne energije v EU ter 15% energije porabljene v Evropski Uniji. V Evropski Uniji so ustanovljeni regulatorji, ki se zavzemajo za enotni, konkurenčni in učinkovit trg z električno energijo. Med najpomembnejše regulatorje spadata CEER ( Svet evropskih regulatorjev) in Agencija za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER). Sodelujeta pri oblikovanju enotnega trga Evropske Unije s poudarkom na izrabi obnovljivih virov energije, ki prispevajo pomemben delež v proizvodnji električne energije. Francija ima med državami EU največ jedrskih elektrarn, zato je tudi največja izvoznica električne energije.Slovenija ima samo eno jedrsko elektrarno Krško (NEK). Pri razpadu atomskih jeder radioaktivnih elementov sprošča radioaktivno sevanje, ki je nevarno za žive organizme. Povprečno nevarno sevanje v Evropi znaša 2.4 mSV na leto, kar predstavlja 1% verjetnost obolenja za rakom. Voditelji držav in vlad EU so sprejeli energetsko politiko, ki ni usmerjena le v varno oskrbo z električno energijo, temveč si prizadeva tudi za varčevanje z energijo in spodbuja rabo podnebju prijaznih energentov.
Keywords: obnovljivi viri energije, trg električne energije, regulatorji, jedrska energija, okolje
Published in DKUM: 25.11.2011; Views: 2256; Downloads: 240
Full text (1,31 MB)

Abstract: Teoretične osnove gorivnih celic so znane že več sto let, vendar je odvisnost od nafte in naftnih lobijev preprečila njihov nadaljnji razvoj v praksi. Razvoj in tehnologija gorivnih celic je tako šele zdaj, ko so se na globalnem trgu pojavile višje energetske zahteve po smotrni rabi energije, višje cene surove nafte ter problem onesnaževanja, prišla v ospredje kot oblika alternativnega vira energije za zadovoljevanje potreb po energijski varnosti. Rezultat diplomskega dela predstavlja implementacijo GC sistema, kot pomožnega sistema jedrske elektrarne, v proces pridobivanja vodika z elektrolizo ob presežkih proizvodnje električne energije in njegovemu koriščenju ob povečani rabi v energetskem omrežju.
Keywords: gorivne celice, elektroliza, GC sistem, smotrna raba energije, obnovljivi vir, jedrska energija, električna energija, kogeneracija, energetska varnost, ekonomska analiza, ekologija
Published in DKUM: 13.10.2010; Views: 2649; Downloads: 210
Full text (2,22 MB)