| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 47
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
Različni pristopi poročanja tradicionalnih medijev na družabnih omrežjih
Janez Fabijan, 2020, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava primerjavo med poročanjem medijev na tradicionalnih platformah in posredovanjem vsebin preko družbenih omrežij. V uvodu gre za razlago terminov mediji ter družabna omrežja. Opisani so trije predstavniki tradicionalnih medijev, tiskani mediji, radijski mediji ter televizijski mediji. Raziskovalni del se osredotoča predvsem na razlike in podobnosti pri pisanju informativnih objav na družabnih omrežjih Facebook in Twitter. Predstavljeno je dodatno multimedijsko gradivo in spletni viri, ki jih posamezni medij uporablja pri svojem delu na družabnih omrežjih. Prav tako se osredotočam na slog poročanja določenega medija na družabnih omrežjih v primerjavi s slogom poročanja v tradicionalni obliki.
Ključne besede: družabna omrežja, množični mediji, tehnologija, javnost
Objavljeno: 03.11.2020; Ogledov: 144; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (2,16 MB)

2.
Vpliv medijev na javno mnenje
Nejc Feguš, 2019, diplomsko delo

Opis: Mediji vsak dan vplivajo tako pozitivno kot tudi negativno na naše življenje, zato smo si postavili vprašanje, koliko so uporabniki medijev ozaveščeni o vplivu na njih. Temeljito smo raziskali pojem media hype, ki v Sloveniji (še) ni v tolikšni meri uveljavljen kot v tujini. Poiskali smo dejstva iz modelov media hypa, medijskega cunamija in šokantnih dogodkov ter izoblikovali trditve, ki smo jih analizirali s pomočjo ankete. Na podlagi ankete smo pridobili odgovore na fenomen media hypa, vpliv medijev in pogostost spremljanja le-teh. Prišli smo do zanimivih ugotovitev, kako javnost dojema medije v novi digitalni dobi.
Ključne besede: mediji, javnost, media hype, vpliv, pozornost
Objavljeno: 22.11.2019; Ogledov: 544; Prenosov: 135
.pdf Celotno besedilo (687,97 KB)

3.
Priobčitev javnosti v avtorskem pravu v praksi sodišča evropske unije
Veronika Kuralt, 2019, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava pravico do javne priobčitve del skozi pravne akte in sodno prakso Sodišča EU. V skladu z Direktivo 2001/29 pravica do priobčitve javnosti zajema vsako oddajanje ali retransmisijo dela v javnosti, ki ni prisotna na kraju izvora priobčitve, po žici ali brez, vključno z radiodifuznim oddajanjem. Sodišče EU je v pojem javne priobčitve vpeljalo več meril, ki so mu služila kot pravilo za določitev, ali gre v posamezni obravnavani zadevi za javno priobčitev del ali ne. Pri določenih merilih je Sodišče EU ubralo neko svojstveno razlago, kaj naj bi določeno dejanje z vsemi okoliščinami v okviru določenega merila pravzaprav pomenilo. Vsa merila so se nesistematično snovala s prakso Sodišča EU, ne da bi pri tem izhajala iz teoretičnih pravnih podlag ali oprijemljivih kazalnikov. Kriterij nove javnosti in dejanje hiperpovezav, trenutno veljata za najbolj sporna konstrukta Sodišča EU, katere pravni obstoj je prerekan iz več razlogov. Sodišče EU pri svojem utemeljevanju, nove javnosti, naredilo odmik pri razlagi posameznih določb pravnih aktov na katerih je gradilo temelje nadaljnjega sojenja. Koncept nove javnosti nima prav pozitivnega pridiha nekega trdnega kriterija, s katerim bi lahko določili priobčitev javnosti. Podobno usodo delijo hiperpovezave, ki sicer niso opredeljene kot kriterij priobčitve javnosti, vendar pa so zajete kot dejanje, ki priobči zaščiteno delo javnosti. Ugotavlja se, da je potrebno tudi hiperpovezave izločiti iz priobčitve javnosti. Posledice teh nejasnosti rezultirajo v neenaki sodni praksi pojma javne priobčitve.
Ključne besede: avtorsko pravo, avtorska pravica, javna priobčitev del, priobčitev, javnost, nova javnost, hiperpovezave, Direktiva 2001/29, Sodišče EU, Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah
Objavljeno: 05.07.2019; Ogledov: 846; Prenosov: 108
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

4.
Interno komuniciranje v času spremembe blagovne znamke - študijski primer A1 Slovenija, d. d.
Nada Stegnjaić, 2018, magistrsko delo

Opis: Osrednja tema magistrskega dela je interno komuniciranje v času spremembe blagovne znamke. V prvem delu se dotaknemo teoretičnih izhodišč korporativnega in internega komuniciranja, vlogi blagovne znamke v organizaciji, s pomočjo katerih bi omogočili bolje razumevanje procesov spremembe blagovne znamke in vpliva na interno javnost. Skozi študijo primera spremembe blagovne znamke podjetja A1 Slovenija, d. d. spoznamo komunikacijske faze projekta, interno kampanjo ter pregled internih aktivnosti pred in po spremembi blagovne znamke. V zaključku naloge predstavimo ugotovitve rezultatov merjenja klime, kako je sprememba blagovne znamke vplivala na interno javnost v podjetju A1 Slovenija, d. d.
Ključne besede: Korporativno komuniciranje, interno komuniciranje, interna javnost, interna klima, blagovna znamka
Objavljeno: 12.11.2018; Ogledov: 647; Prenosov: 3

5.
Primerjava vizualne komunikacije javnih prostorov v Mariboru in Dubaju
Kaja Kuduzović, 2018, diplomsko delo

Opis: Ljudje smo vedno manj pozorni na videz prostorov, v katerih se nahajamo, saj se z vizualno komunikacijo srečujemo vsakodnevno. Predvsem so to mediji v javnih prostorih, ki z nami vizualno komunicirajo. V diplomskem delu smo raziskovali elemente vizualne komunikacije in želeli dokazati, da z njimi prostor skozi videz prenaša svoje sporočilo ljudem. S pomočjo tega smo poskušali ugotoviti, kaj prostor sporoča in primerjatI, kaj prostor z enako funkcijo sporoča v Mariboru in kaj v Dubaju. Pri raziskovanju smo uporabili opisno oz. deskriptivno metodo raziskovanja s študijem literature. Dokazali smo, da kljub izpostavljenosti velikemu številu medijev, sam videz prostora prav tako komunicira z javnostjo in ji s tem nekaj sporoča.
Ključne besede: Vizualna komunikacija, javnost, javne ustanove, Maribor, Dubaj.
Objavljeno: 04.05.2018; Ogledov: 922; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (2,07 MB)

6.
Zavrnitev registracije znamke iz razloga nasprotovanja javnemu redu in morali
Elena Fridau, 2017, diplomsko delo

Opis: Znamka, ki nasprotuje javnemu redu ali morali, posebej, če je množično izpostavljena v javnosti in drugih občilih, lahko z njeno motečo ali žaljivo vsebino prizadene javnost. Problem, ki se v zvezi s takšnimi znamkami, ki nasprotujejo javnemu redu ali morali, pojavlja je, da ni podana končna definicija pojma javnega reda in morale. Hiter razvoj trgovine in spremembe v družbi pripeljejo do tega, da se pogled na to, kako se naj razlaga pojem javnega reda in morale, nenehno spreminja. Diplomsko delo vsebuje dva dela. Prvi del razčlenjuje postopek registracije znamke. Predstavljen je postopek registracije znamke v Republiki Sloveniji, pri čemer, so predstavljene tudi ostale možnosti registracije znamke, glede na zahteve prijavitelja. Drugi del pa izčrpno obravnava pojem javnega reda in morale, ter razmejitev med primeri, ki nasprotujejo javnemu redu ali morali, in tistimi, ki nimajo take narave. Pojem javnega reda in morale je analiziran skozi prizmo sodnih odločb, strokovnih člankov, smernic in definicij. Ugotavlja se, da bi morebitna ozka razlaga tega pojma vodila v omejevanje prostega pretoka blaga v notranjem trgu EU in svobode izražanja. Dejstvo, da je prost pretok blaga prvo od štirih temeljnih svoboščin notranjega trga EU in, da je svoboda izražanja z Ustavo zagotovljena pravica, kaže na to, da je pojem javnega reda in morale in razlaga le-tega pomembna tema.
Ključne besede: znamka, javni red, morala, absolutni razlogi za zavrnitev registracije, relevantna javnost, svoboda izražanja, prost pretok blaga
Objavljeno: 27.10.2017; Ogledov: 683; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (900,86 KB)

7.
Analiza javno dostopnih osebnih podatkov na internetu
Špela Pečnik, 2017, diplomsko delo

Opis: Veliko internetnih uporabnikov se ne zaveda, koliko njihovih osebnih podatkov se nahaja javno objavljenih na internetu. V diplomskem delu smo s pomočjo anketiranja internetnih uporabnikov in izvedbe eksperimenta, v katerem smo zbirali javno objavljene osebne podatke, prišli do zaključka, da je o večini uporabnikov objavljenih več podatkov, kot bi si sami želeli. Najdeni podatki se razlikujejo glede na različne tipe uporabnikov, ki jih najdemo na internetu. Največkrat najdemo javno objavljene podatke o starosti, datumu rojstva, kraju bivanja, slike uporabnikov, podatke o delovnih mestih in karieri, podatke o izobrazbi, podatke, s kom se uporabniki družijo, katere lokacije obiskujejo ter podatke o konjičkih in zanimanjih.
Ključne besede: osebni podatki, internet, javnost, varovanje osebnih podatkov, tipi internetnih uporabnikov
Objavljeno: 28.08.2017; Ogledov: 782; Prenosov: 149
.pdf Celotno besedilo (3,18 MB)

8.
Analiza zaupanja državljanov Slovenije v delo policije
Nastja Reš, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo proučevali stopnjo zaupanja ljudi v policijo kot institucijo in občutek varnosti v svojem okolju. Raziskavo stališč o slovenski policiji smo izvedli s klasično in spletno anketo na neslučajnem vzorcu polnoletnih prebivalcev Slovenije izbranem po principu snežne kepe in ocene anketiranih primerjali s sorodnimi preteklimi raziskavami. Zastavili smo si štiri raziskovalna vprašanja, ki se osredotočajo na izbrana področja dela policije, občutek varnosti v domačem kraju anketiranih, stopnjo zaupanja v delo policije in stopnjo zadovoljstva anketiranih z delom slovenske policije. V okviru teh vprašanj smo s pomočjo statističnega sklepanja preverjali hipoteze o povprečnih ocenah anketiranih na izbranih področjih delovanja policije, občutka varnosti, zaupanja državljanov v delo policije in njihovo zadovoljstvo z njenim delom. Hipoteze, da je zaupanje državljanov Slovenije leta 2015 v primerjavi z raziskavo 2010 večje, nismo potrdili, prav tako ne hipoteze, da se državljani Slovenije leta 2015 počutijo bolj varni v primerjavi z raziskavo iz leta 2010. Ugotovili pa smo, da je zaupanje v policijo in zadovoljstvo z njenim delom večje pri anketiranih iz Osrednjeslovenske regije kot pri anketiranih iz kohezijske regije Vzhodna Slovenija.
Ključne besede: policija, policijsko delo, javnost, zaupanje, javno mnenje, diplomske naloge
Objavljeno: 18.01.2017; Ogledov: 1118; Prenosov: 212
.pdf Celotno besedilo (836,02 KB)

9.
JAVNO MNENJE V PRIMEŽU MEDIJEV IN SOCIALNIH OMREŽIJ - PRIMER BEGUNSKE KRIZE
Maša Plavec, 2016, diplomsko delo

Opis: Mediji veljajo danes kot četrta veja oblasti. Imajo moč, da vplivajo na stališča javnosti in (so)oblikujejo naša mnenja. V diplomskem delu smo raziskovali vpliv medijev in socialnih omrežij na primeru zadnje begunske krize in poskušali dokazati, koliko in na kakšen način mediji vplivajo na našo percepcijo o beguncih. Uporabili smo eksperimentalne, komparativne in deskriptivne metode, da bi čim bolje dosegli zastavljene hipoteze, prav tako pa smo tudi raziskovali, kateri medij ali socialno omrežje je imelo največ vpliva na mnenje o beguncih v Sloveniji. Dokazali smo, da imajo mediji velik vpliv in da so socialna omrežja čedalje pomembnejši faktor v oblikovanju javnega mnenja.
Ključne besede: javnost, mediji, begunci
Objavljeno: 24.11.2016; Ogledov: 1658; Prenosov: 273
.pdf Celotno besedilo (869,17 KB)

10.
Operativno komuniciranje policije z javnostjo
Aleš Štraus, 2016, diplomsko delo

Opis: Med nastajanjem mojega diplomskega dela smo potrdili, da sta komuniciranje z javnostjo in interno komuniciranje v organizaciji zelo pomembna. Obe komunikaciji sta dobra kazalnika uspešne organizacije, saj pri komunikaciji z javnostjo tesno sodelujemo z ljudmi in pri internem komuniciranju v organizaciji krepimo medsebojne odnose. Organizacija ne more delovati, če ni pravega organiziranega upravljanja odnosov med skupinami. Pomembno vlogo predstavlja dvosmerno komuniciranje, in sicer znotraj organizacije in z javnostjo. Ob klicu na klicno številko policije 113 se vzpostavi stik s klicateljem, ki želi pomoč, in s policistom na operativno- komunikacijskem centru. Pri internem komuniciranju v organizaciji prejemamo povratne informacije iz operativnega dela na posameznih območjih, prav tako posredujemo policistom v patruljah dodatna pojasnila, če so potrebna za popolno razumevanje danih navodil. Kvalitativni del predstavlja pol strukturirani intervju, s katerim smo ocenili komuniciranje v policiji med Operativno-komunikacijskim centrom, Generalno policijsko upravo in patruljo na terenu.
Ključne besede: policija, policijsko delo, javnost, komuniciranje, operativno-komunikacijski centri, OKC, diplomske naloge
Objavljeno: 25.10.2016; Ogledov: 791; Prenosov: 151
.pdf Celotno besedilo (635,68 KB)

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici