| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 72
Na začetekNa prejšnjo stran12345678Na naslednjo stranNa konec
1.
Analiza delovnih procesov v finančno-računovodski službi Študentskih domov Univerze v Mariboru
Maja Petek, 2021, magistrsko delo

Opis: Javni zavodi so posebne vrste organizacij in sodijo med proračunske uporabnike državnega in občinskih proračunov, njihova ustanovitev, delovanje, nadzor in prenehanje je opredeljeno z Zakonom o zavodih. V prvem delu magistrskega dela so teoretično proučeni javni zavodi in aktivnosti, povezane z njihovimi delovanji, v drugem delu magistrskega dela pa so proučeni in analizirani izbrani delovni procesi in naloge finančno-računovodske službe Študentskih domov Univerze v Mariboru, podane ugotovitve o racionalni in optimalni organiziranosti delovnih procesov in podani predlogi za morebitne izboljšave na posameznih področjih delovnih procesov. Dobra organiziranost delovnih procesov in razporeditev nalog, ki se opravljajo v finančno-računovodski službi, ter znanje, ki ga imajo zaposleni, je ključnega pomena za učinkovito in uspešno delo v računovodstvu, dodano vrednost pa povečujejo še dobri sodobni informacijski sistemi. V današnjem sodobnem razvitem poslovnem svetu ima najpomembnejšo vlogo informacijska tehnologija, brez katere si poslovanja in vodenja organizacij ni več mogoče zamisliti, prav tako pa je izrednega pomena v računovodski službi. Dober informacijski sistem računovodstvu nudi zadostno podporo, da lahko v vsakem trenutku na preprost in hiter način dostopajo do vseh potrebnih podatkov na enem mestu, jih razvrščajo, premeščajo in tako vsem uporabnikom zagotavljajo kakovostne informacije, ki so potrebne za vodenje in odločanje na vseh ravneh. Ti tehnološko razviti programi omogočajo, da lahko računovodje zmanjšajo obseg dela, ki ga je bilo do zdaj treba opraviti ročno, posledično pa skrajšajo čas, ki je bil potreben za opravljanje posameznih nalog, zmanjšajo porabo pisarniškega materiala ter, kar je najpomembneje, zmanjšujejo tveganja napak, ki se lahko pojavijo pri ročnih vnosih v evidence.
Ključne besede: javni zavod, proračunski uporabnik, računovodstvo javnega zavoda, delovni procesi, organiziranost
Objavljeno: 15.04.2021; Ogledov: 224; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (2,69 MB)

2.
PROCESNE IN INŠTITUCIONALNE POSEBNOSTI RAZVOJNEGA PLANIRANJA V JAVNEM ZAVODU
Mojca Celec, 2012, magistrsko delo

Opis: Organizacije dandanes še vedno posvečajo premalo pozornosti planiranju svojega razvoja. Večina njih planira razvoj novega izdelka ali novega oddelka a planiranje razvoja še vedno ostaja zapostavljeno. Še posebej zanemarjajo planiranje razvoja zavodi, ki so ustanovljeni s strani države in njihov cilj ni ustvarjanje dobička. Ti dve dejstvi jim dajeta finančno udobje, kar vodje izkoristijo v svoj prid in se udobno namestijo na svoje položaje. Ne namenjajo pozornosti razvoju in tako večina zavodov skozi mnogo let stagnira na ustanovitveni ravni. S tem škodujejo sebi in družbi. V današnjih turbolentnih časih in strogo kapitalistični družbi, neaktivne organizacije ne preživijo. Uspejo samo dinamične organizacije, medtem ko neaktivne organizacije propadajo. Potrebno je aktivno poslovanje in razvojno planiranje vseh organizacij, prav tako tudi zavodov. V teoretičnem delu naloge smo raziskovali vse vidike razvojnega planiranja. Primerjali smo različne modele strateškega in integralnega managamenta in ugotavljali primernost le teh za planiranje razvoja zavodov. Prav tako smo proučevali obliko organizacije javni zavod, ki je predmet naše raziskave. V praktičnem delu smo planirali razvoj javnega zavoda Skupnost zdravstvenih zavodov Murska Sobota (v nadaljevanju SZZ MS) in sicer na ravni politike podjetja in na ravni strateškega managementa. Za raziskavo planiranja razvoja zavoda smo med proučevanimi modeli izbrali MER-ov model integralnega managementa. Ugotovili smo, da gre za model, ki je primerno kompleksen ter za uporabo zelo praktičen in med ostalimi modeli tudi najprimernejši model za planiranje razvoja v javnih zavodih. S pomočjo MER-ovega modela smo v magistrski nalogi planirali razvoj zavoda na ravni politike podjetja in sicer za 5 letno plansko obdobje. V okviru politike podjetja smo razvojno planirali vizijo, poslanstvo, smotre in temeljne cilje zavoda. Prav tako smo za plansko obdobje petih let v okviru MER-ovega modela planirali razvojne strategije te strategije ovrednotili ter na koncu izdelali program razvoja zavoda SZZ MS.
Ključne besede: vrsta organizacije, javni zavod, MER-ov model integralnega managementa planiranje razvoja, politika podjetja, razvojna vizija, strategije, razvojne možnosti, ekonomsko vrednotenje strategij, programiranje razvoja.
Objavljeno: 12.03.2021; Ogledov: 168; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

3.
Komuniciranje z javnostmi v lokalnem okolju: študija primera javnega zavoda za turizem
Žiga Lah Koštomaj, 2020, diplomsko delo

Opis: Komuniciranje z lokalnimi javnostmi bi morala biti poglavitna naloga vsakega podjetja ali institucije, ki se nahaja v lokalnem okolju. Za uspešno komunikacijo je treba najti komunikacijske kanale, ki dosegajo lokalne javnosti. V diplomskem delu smo se osredotočili na komuniciranje z lokalnimi javnostmi Javnega zavoda za turizem, šport in mladino Šmarje pri Jelšah. Analizirali smo pojavnosti v lokalnih medijih, vsebine in doseg na Facebooku ter Instagramu, opravili spletno anketo ter intervju s predstavnico institucije. S pomočjo raziskovalnih vprašanj smo ugotovili, da organizacija v lokalnem okolju najučinkoviteje komunicira na družbenem omrežju Facebook in da so v njihovem komuniciranju še možne izboljšave.
Ključne besede: odnosi z javnostmi, mediji, družbena omrežja, Javni Zavod TŠM Šmarje pri Jelšah.
Objavljeno: 26.11.2020; Ogledov: 286; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (6,03 MB)

4.
Notranja revizija v javnih zavodih na primeru Zdravstvenega doma Slovenske Konjice
Sanja Flašker, 2018, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo proučevali javni sektor, javne zavode, osredotočili smo se predvsem na javne zdravstvene zavode in notranjo revizijo. V teoretičnem delu smo predstavili prej našteta področja. Poudarek smo dali na predstavitev notranje revizije. V okviru notranje revizije smo zajeli organiziranost izvajanja notranje revizije ter ugotovili, da se lahko organizirala lastna revizijska služba, najame zunanji izvajalec ali pa ustanovi skupna revizijska služba. Zajeli smo tudi notranje revizijske dejavnosti in v okviru le-teh predstavili posamezne faze notranje revizije. Predstavili smo tudi delo notranjega revizorja in kakšne naj bi bile njegove lastnosti za uspešno delo ter pravila, ki jih pri svojem delu upošteva in uporablja. Praktični del zajema predstavitev dveh izbranih zdravstvenih domov, torej Zdravstvenega doma Slovenske Konjice in Zdravstvenega doma X in primerjavo notranje revizije v teh dveh zdravstvenih domovih za leti 2016 in 2017, ki smo jo prikazali na podlagi revizijskih poročil in podatkov s spleta.
Ključne besede: javni zavod, zdravstveni zavod, notranja revizija, notranji revizor, pravila stroke revidiranja
Objavljeno: 26.10.2018; Ogledov: 1063; Prenosov: 163
.pdf Celotno besedilo (475,85 KB)

5.
Primerjava ustanovitvenih aktov in vzgojno-izobraževalnih programov glasbenih šol Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice in Nazarje
Manca Raušl Kodrič, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Izvajanje javnega glasbenega šolstva v Sloveniji sega v leto 1816, ko je bila na naših tleh ustanovljena prva javna glasbena šola. V letu 2016 je javno glasbeno šolstvo v Sloveniji obeležilo svojo 200. obletnico. V Republiki Sloveniji danes deluje 67 glasbenih šol, ki izvajajo vzgojno-izobraževalne programe na področju glasbe in plesa. Glasbene šole v Republiki Sloveniji se ustanovijo z namenom izvajanja dejavnosti javne službe na področju kulture, vzgoje in izobraževanja. Javna glasbena šola je zavod, ki ga ustanovi občina ustanoviteljica z odlokom o ustanovitvi. Pravna podlaga za sprejem takšnega akta je statut občine ustanoviteljice, Zakon o zavodih, Zakon o organizaciji vzgoje in izobraževanja, Zakon o glasbenih šolah ter Zakon o lokalni samoupravi. Določba 6. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja navaja, da so izvajalci osnovnega glasbenega šolstva javne glasbene šole in zasebniki. V skladu z 44. členom Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja se javna glasbena šola lahko ustanovi, če je zagotovljen pouk vsaj petih orkestrskih inštrumentov (godala, pihala, trobila), klavirja, nauka o glasbi, predšolske glasbene vzgoje in šolskega godalnega in pihalnega orkestra. V pouk inštrumentov mora biti vključenih najmanj 130 učencev, od tega mora biti vsaj polovica vpisanih na orkestrskih inštrumentih. V skladu z določili 7. člena Zakona o zavodih, se zavod lahko ustanovi, če so zagotovljena sredstva za ustanovitev in začetek dela zavoda in če so izpolnjeni drugi z zakonom določeni pogoji. Zavod se v skladu z 9. členom Zakona o zavodih ustanovi z aktom o ustanovitvi, ki ga sprejme ustanovitelj , 8. člen Zakona o zavodih pa zajema določila o sestavinah akta o ustanovitvi zavoda. V diplomskem delu so analizirani akti o ustanovitvah glasbenih šol Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice in Nazarje. Prav tako so analizirani vzgojno-izobraževalni programi teh šol. Glavna vira na področju urejanja vzgojno-izobraževalnih programov pri nas sta Zakon o glasbenih šolah ter predmetniki za vzgojno-izobraževalne programe predšolske glasbene vzgoje, glasbene pripravnice, glasbe, plesne pripravnice in plesa, sprejetih s strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport.
Ključne besede: glasbena šola, javni zavod, javna služba, odlok o ustanovitvi, občina ustanoviteljica, vzgojno-izobraževalni program
Objavljeno: 21.09.2018; Ogledov: 504; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (420,62 KB)

6.
Model kalkuliranja stroškovne cene izobraževanja odraslih v sredni šoli "X"
Viktorija Salaj, 2017, magistrsko delo

Opis: POVZETEK V magistrskem delu smo proučili stroške izobraževanja odraslih in sestavili model kalkuliranja stroškovne cene izobraževanja odraslih v srednji šoli. Srednja šola X je javni vzgojno-izobraževalni zavod in je ustanovljena za opravljanje vzgojno-izobraževalne dejavnosti. Poleg javne službe opravlja tudi različne tržne dejavnosti. Področje izvajanja dejavnosti javnih služb in tržnih dejavnosti v srednjih šolah še zmeraj ostaja nedorečeno. Sestavili smo model kalkuliranja stroškovne cene izobraževanja odraslih in ga preizkusili na konkretnem primeru. Predstavili smo tudi problematiko ločevanja stroškov v javnem zavodu. Stroške v javnih zavodih je potrebno pravilno opredeliti in jih razporediti na dejavnosti, ki jih javni zavodi opravljajo. Ločeno spremljanje stroškov na dejavnosti v javnih zavodih omogoča nadzor nad porabo proračunskih sredstev in s tem ne prihaja do prelivanja sredstev za izvajanje javne službe v tržno dejavnost. Predpisi, ki urejajo poslovanje javnih zavodov, določajo, da se podatki o stroških, ki niso razvidni iz dokumentacije, ugotovijo na podlagi ustreznih sodil.
Ključne besede: javni zavod, javna služba, tržna dejavnost, srednješolski javni zavod na področju vzgoje in izobraževanja, model kalkuliranja.
Objavljeno: 18.10.2017; Ogledov: 579; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

7.
SPODBUJANJE RAZVOJA TURIZMA V OBČINI ŽALEC
Ana Ribič, 2016, diplomsko delo

Opis: Turizem je ena najpomembnejših in najhitreje rastočih gospodarskih panog. Močno je vpet v družbeno in ekonomsko okolje, saj je tesno povezan z vsemi dejavnostmi sodobnega človeka. V uvodu diplomskega dela sem opredelila turizem, vplive turizma na nacionalno gospodarstvo, družbo in naravno okolje ter sodobne trende in napovedi za turizem z namenom, da poudarim razloge, zaradi katerih država posega na področje turizma in ga opredeljuje kot strateško gospodarsko panogo. V drugem delu sem predstavila kratek pregled razvoja slovenskega turizma, Zakon o spodbujanju razvoja turizma, organiziranost slovenskega turizma in deležnike, ki sodelujejo pri strateškem načrtovanju slovenskega turizma. V tretjem delu sem se osredotočila na vlogo občin pri spodbujanju razvoja turizma, v zadnjih dveh poglavjih pa sem predstavila, kako v Občini Žalec razvijajo turizem.
Ključne besede: Zakon o spodbujanju razvoja turizma, načrtovanje turizma, organiziranost turizma, Občina Žalec, javni interes, javni zavod
Objavljeno: 18.11.2016; Ogledov: 887; Prenosov: 105
.pdf Celotno besedilo (769,98 KB)

8.
Pravni okvir za upravljanje s stroški javnega zavoda X
Helena Grahornik, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu sem raziskovala pravno-računovodski vidik, kjer sem predstavila, kako javni zavod CSD X spremlja stroške poslovanja. Pravni vidik upravljanja stroškov CSD-ja X predstavljajo omejitve, koristi in slabosti. Ena izmed omejitev je gospodarno obnašanje z namensko porabo finančnih sredstev, ki so določeni s pogodbo o financiranju. Višino stroškov, povezano z nabavo materiala in storitev CSD-ju X, zakonodaja predpisuje, da morajo vse nabave opraviti preko javnih naročil, le-tem so podlaga javni razpisi. Če se prijavi več ponudnikov, mora CSD X izbrati najugodnejšega ponudnika, ki omogoča gospodarno, učinkovito in uspešno delovanje CSD-ja X. To doprinese k temu, da CSD X posluje z nižjimi stroški. To pa predstavlja koristi, da dobi CSD X material (pisarniški material, barvo za tiskalnike, varovanje, električno energijo …) in storitve po najnižjih možnih stroških. Računovodska pravila določajo, da se vodijo stroški na določenih SM in SN, kar omogoča preglednost oz. transparentnost poslovanja posamezne organizacijske enote CSD-ja X. Prilagajanje predpisom predstavlja slabosti glede na samostojnost poslovanja CSD-ja X, saj lahko posluje v okviru razpoložljivih sredstev, pri tem se izpostavlja problem razvoja poslovanja. Zato CSD X pridobiva lastna finančna sredstva z donacijami raznih podjetij in posameznikov. Poznamo različne vire financiranja, kot so javnofinančni viri in zasebni viri. Javni zavod CSD X se v praksi financira s kombinacijo javnofinančnih in zasebnih virov financiranja. CSD X se financira iz javnofinančnih virov takrat, ko je to določeno z zakonom, nacionalnim programom, s potrjenim letnim načrtom in pogodbami, sklenjenimi z MDDSZ in občinami. CSD X pridobi finančna sredstva za projekte in programe s sodelovanjem na javnem razpisu. Javnofinančni viri so tekoči in investicijski transferji. Tekoči transferji so finančna sredstva za plače zaposlenih in za druge izdatke za zaposlene ter sredstva za plačilo storitev CSD-ja X. CSD X zagotavlja stroške za delovanje Varne hiše, Materinskega doma, Kriznega centra za mlade, Svetovalnice za žrtve nasilja, Zavetišča za brezdomce, in to s pomočjo zasebnih virov. Določen % stroškov krije MDDSZ, mestna občina, sosednje občine, kar postaja premalo zaradi vse večje gospodarske krize in je potrebno pridobivanje virov financiranja s pomočjo donacij raznih podjetij in posameznikov ter finančnih sredstev stanovalcev teh centrov, to pa so zasebni viri financiranja. V letu 2012 so bile narejene korenite spremembe na področju socialnega dela, zakonodaje o socialnih transferjih in povečanega dela CSD storitev, kot je npr. dodeljevanje štipendij. Navkljub povečanemu obsegu dela pa je žal na CSD-ju ostalo enako število zaposlenih. Posledično se zaposleni nimajo več časa ukvarjati in posvečati prosilcem socialnih transferjev, katerim so prej pomagali prošnje tudi izpolnjevati. Seveda so bile prošnje prej pravilno izpolnjene, sedaj pa se postopek zavleče, ker so vloge velikokrat nepopolne, zato morajo prosilci vloge ponovno izpolnjevati in dostaviti manjkajoče podatke. Zaradi birokratskega procesa in zapletenosti postopkov so prosilci nemalokrat prikrajšani, saj ostanejo en mesec brez socialnega transferja. Iz tega sledi, da bi bilo smiselno, da se naši poslanci v državnem zboru pri sprejemanju različnih zakonov osredotočijo na sistem, ki bi bil manj zapleten in z manj birokratskega dela. Posledično bi bili tako zaposleni kot prosilci veliko bolj zadovoljni s sistemom dodeljevanja socialnih transferjev. Zato bi tudi finančna sredstva bila porabljena za namen, za katerega so bila dodeljena. S tem pa bi se izognili vračilu le-teh EU. Pogosto mora naša država finančna sredstva vračati EU zaradi prezahtevnega sistema dodeljevanja socialnih transferjev, ki predstavlja zaposlenim na CSD-ju X dodatne težave. V mojem diplomskem delu sem predstavila, kako zakonodaja in praksa s pravno- računovodskega vidika vplivata na delovanje CSD-ja X.
Ključne besede: Javni zavod; CSD X, pravno-računovodski vidik, stroški poslovanja, socialno delo, socialni transferji, Evropska unija
Objavljeno: 03.11.2016; Ogledov: 673; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

9.
ORGANIZACIJA IZOBRAŽEVANJA V JAVNEM ZAVODU RTV SLOVENIJA
Milan Zelnik, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomskem delu predstavljamo organizacijo izobraževanja na javnem zavodu RTV Slovenija. V prvem delu s pomočjo strokovne literature definiramo osnovne pojme s področja izobraževanja. Ukvarjamo se s prednostmi in slabostmi notranjega in zunanjega izobraževanja. Predstavimo nekaj oblik in metod izobraževanja. Prikažemo dejavnost, ter organizacijsko in kadrovsko strukturo javnega zavoda RTV Slovenija. Predvsem nas zanima organizacija izobraževanja na javnem zavodu. V raziskavi se lotevamo določenih elementov izobraževanja na javnem zavodu in predlagamo izboljšave. V diplomskem delu smo raziskovali pripravljenost za izobraževanje s pomočjo pogovorov v kadrovski službi in izobraževalnem središču. Izvedli smo tudi spletno anketo med zaposlenimi, v kateri nas zanima njihov pogled na izobraževanje v zavodu. Z raziskavo smo poskušali odgovoriti na vprašanja v povezavi z organizacijo izobraževanja in raziskati, kaj zaposlene motivira ali ovira pri izobraževanju. Predlagamo tudi rešitve za izboljšanje stanja na področju organizacije izobraževanja v javnem zavodu RTV Slovenija. Nujno je povečanje sredstev za izobraževanje in ozaveščanje zaposlenih o potrebi po stalnem izobraževanju.
Ključne besede: izobraževanje, organizacija, motivacija, javni zavod RTV Slovenija
Objavljeno: 03.11.2016; Ogledov: 614; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

10.
LEKARNIŠKA DEJAVNOST - JAVNA SLUŽBA ALI GOSPODARSKA DEJAVNOST
Tanja Bauer, 2016, magistrsko delo

Opis: Lekarniško dejavnost v Republiki Sloveniji opravljajo javni zavodi in zasebniki na podlagi koncesije in sicer kot javno službo in hkrati tudi kot tržno dejavnost. Javni zavodi sicer niso ustanovljeni za opravljanje gospodarske dejavnosti in pridobivanje dobička, temveč za opravljanje javne službe, vendar so lekarniški javni zavodi v tem pogledu posebni, saj ustvarjajo velike presežke, delujejo pretežno po tržnem principu in so celo družbeniki v gospodarskih družbah. Zakonski predpisi na tem področju so nejasni in pomanjkljivi. Zaradi tega se v lekarniški dejavnosti pojavljajo številna vprašanja. Problematična je razmejitev med javno službo in tržno (gospodarsko) dejavnostjo, zato ni čisto jasno, katera dejavnost, ki jo opravlja zavod, spada v okvir javne službe in katera pod tržno dejavnost. Razmejitev pa je pomembna, saj je od nje odvisen režim izvajanja dejavnosti in razpolaganja s presežkom. Nekateri lekarniški javni zavodi presežek, ki ga ustvarijo, uporabljajo za ustanavljanje gospodarskih družb. Vendar pa zaradi določb zakonskih predpisov, ki javnim zavodom prepovedujejo pridobivanje kapitalskih naložb, obstaja dilema o zakonitosti ustanavljanja gospodarskih družb s strani javnih zavodov. Obstaja pa tudi vprašanje, ali takšno razmerje morda škodi poslovanju gospodarskih družb, glede na to, da javni zavodi delujejo po drugačnih netržnih principih, gospodarske družbe pa morajo biti konkurenčne na trgu. Zaradi tega nasprotja se postavlja tudi vprašanje, kako se razporeja presežek/dobiček, ki ga ustvarita javni zavod in gospodarska družba in ali se lahko razporedi v proračune občin ustanoviteljic zavoda. Pri obravnavi navedenih vprašanj naletimo na temeljno vprašanje, ali je zavod kot pravna oseba lastnik sredstev, ki jih uporablja za opravljanje dejavnosti ali pa so lastnice teh sredstev občine ustanoviteljice zavoda. S tem je povezano tudi vprašanje odgovornosti za obveznosti zavoda. Prav tako je v lekarniški dejavnosti različen položaj javnih zavodov in zasebnikov koncesionarjev, vprašanje pa je, kakšne so te razlike in kako vplivajo na izvajanje lekarniške dejavnosti. Morebitne rešitve navedenih vprašanj so že bile predlagane v okviru več predlogov zakonov, vendar ti še niso sprejeti. Opravljena je tudi primerjava ureditve lekarniške dejavnosti v Republiki Sloveniji z ureditvijo v Republiki Avstriji.
Ključne besede: lekarniška dejavnost, javna služba, javni sektor, javni zavod, tržna dejavnost, gospodarska dejavnost
Objavljeno: 26.10.2016; Ogledov: 1580; Prenosov: 172
.pdf Celotno besedilo (1,49 MB)

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici