1. Axis Activa: Regeneracija javnega prostora Novega Grada in Nove Varoši v Podgorici : magistrsko deloMirko Popović, 2022, master's thesis Abstract: Podgorica je občutila posledice turbulentne preteklosti balkanskega polotoka. Bila je v središču konflikta vzhodnih in zahodnih kultur, kar je pustilo globoko vrzel v kontinuiteti arhitekturnega izražanja v mestu. Neskladnost različnih paradigem je pustila današnjo Podgorico, mesto z nekaj več kot 180.000 prebivalci, policentrično in brez jasnih povezav med posameznimi deli. Namen magistrske naloge je bil analizirati različne zgodovinske in morfološke plasti Podgorice ter v njih prepoznati sisteme javnih prostorov in njihovih medsebojnih komunikacij ter vključiti v predlog širšega povezujočega sistema. Ta sistem, poimenovan axis activa, je bil uporabljen kot izhodišče za vzpostavitev novega reda za nenadzorovano in brezperspektivno rast mesta, s čimer bi mesto dobilo že dolgo pozabljeno bistvo svojega, sicer nemirnega obstoja. V drugi fazi je predstavljen predlog urbane regeneracije za Trg Nezavinosti, ki velja za središče Podgorice. Projekt obsega prestrukturiranje in urbanistično oblikovanje javnega prostora in arhitekturno zasnovo (pre)oblikovanja reprezentativnih javnih programov na trgu – povezavo obstojčih stavb mestnega sveta in knjižnice z dodanim hibridom.
Keywords: Podgorica, Trg Nezavisnoti, javni prostor, axis activa, arhitektura, razstavišče, knjižnica
Published in DKUM: 22.06.2022; Views: 375; Downloads: 107
 Full text (98,76 MB) |
2. Novo mestno vozlišče pred knjižnico v Murski SobotiUrška Gomboc, 2019, master's thesis Abstract: Pričujoče delo je hibrid široke in podrobne analize trenutnega stanja tradicionalnega središča v Murski Soboti ter iz nje izhajajoče idejne rešitve mestnega vozlišča pred knjižnjico. V celostni analizi smo raziskovali trenutno stanje celotnega naselja. Nadrobneje smo analizirali ureditev in stanje prostora ter glavnih objektov osrednjega stavbnega bloka. V končnem koraku naloge smo na podlagi zbranega znanja in spoznanj o splošnem in lokalnem stanju prostora in z njim povezanih tem zasnovali celostni prostorski in vsebinski projekt za mestno vozlišče na območju pred regijsko knjižnico. Pri snovanju rešitve je bilo že v razvijanju idej stalno prepletanje oblikovanja stavbnih mas z oblikovanjem programa. Oblikovanje prostora projekta smo izrazito usmerili k doseganju ravnotežja in skladnosti v kontekstu okolice. Izziv je bil povezati vse obstoječe elemente in dejavnike, ki določajo in zaznamujejo območje. Ključni cilj je bil ustvariti realen in z dejstvi podkrepljen projekt, ki bi ponujal veliko lepega in javnega ter postal povezovalni dejavnik v središču Murske Sobote.
Keywords: arhitektura, sodobno mesto, mestno vozlišče, urbane oblike, mestna podoba, kontekst, središče mesta, javni odprti prostor, trg, tržnica, kreativno središče, poslovni prostori, mestna garaža, idejni projekt, Murska Sobota
Published in DKUM: 11.10.2019; Views: 1082; Downloads: 275
Full text (62,63 MB) |
3. Lastnina kot dejavnik načrtovanja javnih mestnih prostorov v socializmu in kapitalizmuVišnja Kukoč, 2013, professional article Abstract: V tem članku proučujemo povezanost načrtovanja javnih mestnih prostorov v obdobju tranzicije iz socializma v kapitalizem in pojem ter oblike lastnine v kapitalizmu, v pravnem sistemu in ustavi nekdanje Socialistične Federativne Republike Jugoslavije ter tudi v pravnem sistemu Republike Hrvaške. Split III, del mesta Split, je študijski primer v dveh različnih družbenih sistemih. Ugotavljamo, da je za potrebe gradnje javnih mestnih prostorov kristalizacija kolektivnih subjektov javnih dobrin skozi javno pravo nujna. Ker mesto predstavlja kolektivno življenje, mora biti načrtovanje javnih prostorov enakovredno avtonomiji posameznika in njegovi lastnini ter ju za določene potrebe funkcioniranja mesta kot celote tudi preseči.
Keywords: mesta, javni prostor, urbanistični razvoj, urbanistično planiranje, zemljišča, lastnina, socializem, kapitalizem
Published in DKUM: 01.08.2018; Views: 796; Downloads: 35
Full text (1,03 MB) |
4. Regeneracija območja Plečnikovega stadiona v LjubljaniMatic Škorjanec, 2017, master's thesis Abstract: Magistrska naloga se dotakne problematike širšega
območja Centralnega stadiona v Ljubljani. Stadion se
prenovi in spremeni v športni park, ki je namenjen širši
populaciji, saj ponuja večje število športnih panog. V
simbiozi s sosednjima novima večstanovanjskima objektoma
pa obogatijo javni prostor in prenovijo del Bežigrada,
kjer se degradirana območja ter Plečnikov stadion
spremenijo v privlačno infrastrukturo za stanovalce,
turiste ter uporabnike športnega parka.
Keywords: športni park, večstanovanjski objekt, prenova, javni
prostor, arhitektura, zeleni pas, Jože Plečnik, Topniška
vojašnica
Published in DKUM: 31.08.2017; Views: 1710; Downloads: 242
Full text (94,52 MB) |
5. Prenova male tržnice pri OŠ Franca Rozmana StanetaKatja Hamler, 2017, diploma project paper Abstract: Predmet naloge je prenova obstoječe stavbe oz. stavbnega sklopa na stičišču Dominkuševe in Kersnikove ulice v Mariboru, ki v obstoječem stanju obsega manjšo trgovino, mesarijo in bar ter površino, namenjeno tržnici. Zraven omenjene stavbe stojita tudi dva kioska, namenjena prodaji. Lokacija se nahaja v neposrednji bližini glavne železniške postaje v mestu Maribor. Obstoječe stanje tržnice in pripadajočih površin ne omogoča dobre izrabe prostora in njegove okolice.
V teoretičnem delu je predstavljen pojem tržnice ter navedenih nekaj najbolj znanih slovenskih in tujih primerov. S pomočjo analiz arhitekture teh kompleksov smo začrtali smernice za izboljšanje objekta na omenjeni lokaciji. V okviru tega smo dobro analizirali tudi okolico, da bo nov objekt bolje funkcioniral in se integriral v okolje.
Keywords: arhitektura, tržnica, javni prostor, prenova, Maribor
Published in DKUM: 29.08.2017; Views: 835; Downloads: 158
Full text (91,59 MB) |
6. Umetniške raziskave urbanega življenja in nove prostorske ekologijeMojca Puncer, 2015, original scientific article Abstract: Prispevek obravnava ekološke potenciale participativnih umetniških praks v kontekstu vsakdanjega urbanega življenja. Avtorica razišče doseg umetnosti v njenih prizadevanjih za pripoznavanje novih načinov ustvarjanja, mišljenja in delovanja ter uporabe urbanega javnega prostora z vidika povezljivosti v skupnost. Tako naravnano umetniško delovanje lahko produktivno povežemo s konceptom novih prostorskih ekologij. Pri tem ne gre samo za določene okoljske iniciative, za katere si še posebej prizadevajo posamezni umetniki (za študijski primer smo v prispevku uporabili aktualne prakse ustvarjalcev iz kroga Društva likovnih umetnikov Celje – DLUC), marveč za pojmovanje ekologije v bistveno širšem pomenu, ki zadeva odnos ljudi do urbanega prostora kot bivanjskega prostora, kraja prebivanja oziroma domovanja. Da bi urbani prostor lahko ponudil optimalne razmere za domovanje, bi morali njegovi prebivalci razmišljati in delovati trajnostno, si prizadevati za dinamično ravnovesje in sožitje, vztrajno razvijati etiko porabe ter svojevrstno ekologijo uma in telesa v prostoru, ki je v resnici čedalje bolj omejen. Zato je treba v abstraktnem, kapitalistično odtujenem urbanem prostoru razpirati medprostore oziroma iznajti nove prostore, ki bodo utemeljeni v stvarnosti in utopični obenem. Prebivalci mesta ustvarjajo svoje lastne prostorske fikcije, izumljajo ekološke bivanjske rešitve, pletejo mrežo inventivnih, mobilnih, mestoma tudi nemogočih povezav. Prispevek čezdisciplinarne, raziskovalne, participativne, aktivistično in okoljsko naravnane umetnosti, kakršno prakticirajo umetniki iz kroga DLUC-a, ki se s sebi lastnimi sredstvi zavzemajo za večjo odprtost urbanega javnega prostora, tako mentalno kot fizično, pri tem ni zanemarljiv in ga tudi na slovenskem umetnostnem prizorišču ni mogoče spregledati.
Keywords: javni prostor, urbani prostor, ekologija, sodobna umetnost
Published in DKUM: 02.08.2017; Views: 865; Downloads: 92
Full text (179,55 KB)
This document has many files! More... |
7. UREDITEV POTENCIALNO REPREZENTATIVNEGA JAVNEGA PROSTORA V STAREM MESTNEM JEDRU CELJARebeka Pinosa, 2016, master's thesis Abstract: Magistrsko delo z naslovom Ureditev potencialno reprezentativnega javnega prostora v starem mestnem jedru Celja na novo definira rob mesta Celje nasproti občinske stavbe Mestne občine Celje.
Na obravnavani lokaciji je umeščeno parkirišče, ki je zamejeno na severni strani z zapuščenim hotelom Turška mačka. Na vzhodu prostor meji na Gledališko ulico, njegova zahodna stranica je definirana z ostanki srednjeveškega mestnega obzidja in nedokončanimi slepimi fasadami stanovanjske gradnje. Območje velja za arheološko in zgodovinsko pomembno območje. Paradoks obravnavanega morfološko bogatega mestnega prostora je, da danes deluje kot neurejen, nepomemben, nepovezan in zapuščen del starega mestnega jedra.
Z arhitekturno rešitvijo prepoznamo potencialno kulturno in ekonomsko vrednost tega mestnega prostora, zato ga želimo delno urediti kot večnamenski javni prostor v obliki novega mestnega trga, zamejenega z vsebinsko bogatim objektom in skulpturalnim videzom.
Zasnova projekta združuje več namembnosti in funkcij novega objekta z javno površino, v navezavi z bližnjo infrastrukturo in bližjimi grajenimi strukturami v strogem delu centra mesta.
Nove funkcije prostora v parterju in kletni etaži vključujejo program, ki je namenjen mestu in širši javnosti: trg z drevoredom, muzej in večnamenski prostor; program v višjih etažah pa ciljnim skupinam - podjetnikom in t. i. start:up - zagonskim podjetnikom, ki delujejo po principu sodobnih podjetnih okolij. Slednje bi Celju omogočilo še učinkovitejši razvoj in doprinos novih projektov ter delovnih mest.
Nov reprezentativni javni prostor z novo ekspresivno arhitekturo bi tako dopolnil tudi vse bolj pomembno kulturno dejavnost zgodovinskega mestnega jedra Celja.
Keywords: arhitektura, javni prostor, arhitekturna zasnova, Celje, podjetništvo, muzej
Published in DKUM: 04.01.2017; Views: 1778; Downloads: 432
Full text (102,72 MB) |
8. MEDIACIJA V OKOLJSKIH SPORIHTadeja Tišlar, 2016, undergraduate thesis Abstract: Nesoglasja, nasprotja ali spori so neizogibni spremljevalci življenja ljudi in poslovanja pravnih in fizičnih oseb na prostem trgu. Zato so dejavnik tveganja. Eden od načinov obvladovanja teh tveganj je izbira takega postopka reševanja spora, ki najbolj ustreza potrebam stranke in vsem pravnim in dejanskim okoliščinam zadeve.
Spori, povezani z okoljem, so pogosti in vse bolj zahtevni. Mediacija je lahko pomembna metoda pri reševanju teh sporov saj omogoča sprejemanje pomembnih odločitev ne da bi se s tem zaviral razvoj. Ker se skozi mediacijo doseže konsenz udeleženih je njena legitimnost visoka, dogovorjena rešitev pa zato izvedljiva in s tem celotna pot krajša.
Mediacija kot neformalen postopek lahko pomaga, da se stranke izognejo prerekanjem glede formalnosti, ki pravzaprav niso polje njihovega dejanskega interesa.
Z reševanjem okoljskih problemov se je mediacija preselila iz polja reševanja ali urejanja odnosov med posamezniki v polje javnega oziroma skupnega prostora.
Reševanje sporov se torej vrača tja, od koder izvira – k ljudem samim. Nihče ni namreč boljši izvedenec glede lastnih problemov, kot so stranke same.
Keywords: Okoljska mediacija, okolje, okoljski spori, reševanje sporov, ovire, alternativni postopek, javni prostor.
Published in DKUM: 18.11.2016; Views: 789; Downloads: 93
Full text (780,08 KB) |
9. |
10. REVITALIZACIJA OBMOČJA MED RIBIŠKO IN PRISTANIŠKO ULICO V MARIBORUEnej Verlič, 2016, master's thesis Abstract: Magistrsko delo obravnava problematiko potencialnih nezazidanih in degradiranih površin v ožjem središču mesta Maribor in ga rešuje s ciljem umeščanja novih programov, povezovanja urbanih mestnih tkiv ter odpiranjem novih povezav, ki bodo privlačne za uporabnike mestnega prostora.
Keywords: arhitektura, revitalizacija, oživitev, večstanovanjska gradnja, stanovanja, javni prostor
Published in DKUM: 13.09.2016; Views: 1353; Downloads: 203
Full text (35,92 MB) |
