| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 13
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Vpliv staranja prebivalstva na zdravstveni sistem
Anže Zagorc, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Staranje prebivalstva je pojav, s katerim se bodo soočile mnoge države članice EU, med njimi tudi Slovenija. V slovenskem zdravstvenem sistemu velja načelo solidarnosti, učinkovitosti in kakovosti, kar pomeni, da je posamezniku omogočena ustrezna zdravstvena oskrba. Starajoče se prebivalstvo, nižji delež delovno aktivnega prebivalstva in boljše zdravstvene storitve so razlogi, zaradi katerih bodo v zdravstvenem sistemu potrebne reforme. V želji po ohranjanju košarice zdravstvenih pravic v enakem obsegu bodo potrebni finančni ukrepi, saj je financiranje zdravstvene blagajne podvrženo močnim pritiskom. V kolikor ne bomo uspešni pri reformiranju zdravstvenega sistema, se bomo soočali s problemom kakovosti in učinkovitosti. Košarica pravic se bo zmanjševala, kar bo pomenilo več neposrednih plačil iz žepa, čeprav se takšen način plačevanja ob trenutnem stanju v državi ne priporoča.
Keywords: zdravstveni sistem, staranje prebivalstva, financiranje zdravstva, javni izdatki
Published: 13.12.2019; Views: 477; Downloads: 59
.pdf Full text (1016,74 KB)

2.
Demografske spremembe in obvladovanje izdatkov za dolgotrajno oskrbo
Lucija Zupančič, 2019, master's thesis

Abstract: Demografske spremembe pomembno vplivajo na javne izdatke za zdravstvo in dolgotrajno oskrbo. V prihodnosti se pričakuje spreminjanje strukture prebivalstva, in sicer večanje deleža starejših od 85 let ter manjšanje deleža delovno aktivnega prebivalstva. Tveganje za potrebo po dolgotrajni oskrbi se povečuje s starostjo, zato bodo demografske spremembe vplivale tudi na povečanje obsega storitev dolgotrajne oskrbe in z njo povezanih izdatkov. Sistemi dolgotrajne oskrbe so v vsaki državi urejeni drugače. Z reformami se države poskušajo prilagoditi potrebam starajoče se populacije. Reforme zajemajo predvsem razvoj na področju zdravstva in dolgotrajne oskrbe ter njuno financiranje in izboljšanje kadrovskega potenciala za nove potrebe prebivalstva. Na zdravje ljudi in posledično na potrebo po dolgotrajni oskrbi pomembno vpliva tudi preventiva. Tako primarna kot sekundarna preventiva sta ključnega pomena za zdravje ljudi in zmanjšanje izdatkov za zdravstvo in dolgotrajno oskrbo. Uvedba teh programov po letu 2010 v Sloveniji (npr. Zora, Dora, Svit) že kaže rezultate pri zmanjšanju obolevnosti in umrljivosti prebivalstva. Prav tako pa ne smemo zanemariti pomembnosti preventive na področju zdrave prehrane, gibanja, alkohola, kajenja in duševnega zdravja. V Evropi je visok odstotek uživanja alkohola, kar pušča posledice na zdravju. Prav tako na zdravje vpliva slog posameznika tako v mladosti kot v starejši dobi življenja. Kljub pomembnosti preventive države še vedno več vlagajo v storitve kurativne dejavnosti kot v storitve preventivne dejavnosti. Zaradi tega so izdatki za storitve kurative bistveno večji kot pri preventivi. Za izboljšanje zdravstvenega stanja prebivalstva ter zmanjšanje vseh izdatkov v okviru zdravstva in dolgotrajne oskrbe bi bilo potrebno povečati vlogo preventive.
Keywords: demografske spremembe, staranje prebivalstva, javni izdatki, dolgotrajna oskrba, zdravstvo, preventiva.
Published: 05.12.2019; Views: 512; Downloads: 145
.pdf Full text (2,07 MB)

3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
Search done in 0.19 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica