| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 26
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
ORGANIZIRANOST, NAČIN DELOVANJA IN UČINKOVITOST KMETIJSKO GOZDARSKE ZBORNICE V SLOVENIJI
Andreja Krt Stopar, 2010, diplomsko delo

Opis: Eno izmed oblik tesnejšega in ekonomičnega sodelovanja države s svojimi državljani zagotovo predstavljajo tudi zbornice kot pravne osebe javnega prava. Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije je pravna oseba javnega prava, ki kot stanovska organizacija združuje fizične in pravne osebe, ki se ukvarjajo s kmetijstvom, gozdarstvom in ribištvom. Njena osrednja naloga je strokovno in argumentirano zastopanje interesov svojih članov. Njeni cilji v zagotavljanju javnega interesa pa zbornici nalagajo širšo družbeno odgovornost in proaktivno vlogo. Temelj njenega poslanstva je zagotavljanje reprezentativnega in kompetentnega partnerja državi. Po načelu enakomerne zastopanosti, zagotavljanju enakosti in enotnosti ter strokovnosti je KGZS dolžna uskladiti tako individualizem kot pluralizem mnenj in interesov za dosego blaginje slovenskega podeželja. S tem se izkazuje kot učinkovita in istočasno opravičuje svojo normativno ureditev za zadovoljevanje javnega interesa. Slovenija je specifična. Enostaven prenos posameznega modela države, kjer se izkazuje kot optimalen, ni mogoč.
Ključne besede: Kmetijsko gozdarska zbornica, organiziranost, naloge, članstvo, javna služba, javni interes, učinkovitost.
Objavljeno: 26.01.2010; Ogledov: 1673; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

2.
PRAVNA UREDITEV POSTOPKA IZDAJE GRADBENEGA DOVOLJENJA
Marija Jurman, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo pričenjam s prikazom zgodovinskega pregleda pravnega urejanja prostora ter prvih dovoljenj za gradnjo na našem ozemlju. V nadaljevanju pa bom izbrano temo ponazorila s primerjalnim prikazom pravne ureditve graditve v drugih pravnih sistemih in predstavitvijo aktualne zakonodaje, na področju graditve (Zakon o graditvi objektov). V osrednjem delu naloge je predstavljena pravna ureditev upravnega postopka izdaje gradbenega dovoljenja. Pri tem opozarjam na težave, ki se pojavljajo v praksi skozi postopek pridobitve gradbenega dovoljenja. S pomočjo analize pritožb ter odločitev instančnih organov (ministrstvo) ter sodišč, pa sem skušala izpostaviti najpogostejše kršitve, ki se pojavljajo v postopkih. V nalogi so prikazani tudi nekateri vzroki, ki lahko vplivajo na kvaliteto in hitrost postopka. Obširni del naloge je namenjen stranskim udeležencem v postopku, s poudarkom na tem ali uveljavljanje pravice do sodelovanja v postopku, pomeni v določenih primerih tudi zlorabo te pravice. Kljub vsemu ugotavljam, da ključni problem ne izhaja iz neustrezne pravne ureditve postopka izdaje gradbenega dovoljenja, temveč iz zakonodaje, ki temelji na predpostavkah, ki v praksi žal velikokrat niso realizirane (npr.: Zakon o graditvi objektov (ZGO-1) izhaja iz predpostavke, da so z Zakonom o urejanju prostora (ZUreP1) urejene podlage za jasne, natančne in zanesljive prostorske akte, iz katerih bo mogoče natančno razbrati lokacijske pogoje, ki so izhodišče za graditev objektov).
Ključne besede: - gradbeno dovoljenje - investitor - objekt - upravni postopek - stranke v postopku - javni interes - projekt za pridobite gradbenega dovoljenja - prostorski akt - dokazilo o pravici graditi
Objavljeno: 24.02.2010; Ogledov: 4772; Prenosov: 821
.pdf Celotno besedilo (24,35 MB)

3.
POGODBENO JAVNO-ZASEBNO PARTNERSTVO
Tina Kegl, 2010, diplomsko delo

Opis: Javno — zasebno partnerstvo ni nova oblika sodelovanja javnega in zasebnega sektorja, jo pa države zaradi proračunskih omejitev na novo odkrivajo in uvajajo. Javno—zasebno partnerstvo se je najprej začelo uveljavljati v Veliki Britaniji, nato so ji sledile še številne druge države. Slovenija ga je uvedla relativno pozno. Prednost tega je, da se je lahko učila že na izkušnjah drugih. Javno—zasebno partnerstvo je pri nas opredeljeno v Zakonu o javno— zasebnem partnerstvu in nima enotne definicije. Kot projekte javno-zasebnih partnerstev lahko okvalificiramo vse projekte, kjer javni in zasebni sektor sodelujeta pri zagotavljanju izvajanja javne službe ali vzpostavitve javne infrastrukture. Javno zasebno partnerstvo delimo na pogodbeno in statusno javno zasebno partnerstvo, pri čemer k prvemu prištevamo koncesijsko javno—zasebno partnerstvo in javnonaročniško javno zasebno partnerstvo. V Sloveniji je najpogostejša oblika izvajanja javno—zasebnega partnerstva koncesijska oblika pogodbenega javno—zasebnega partnerstva. O koncesiji govorimo takrat, ko država ali občina kot koncedent v javnem interesu podeli posamezniku ali pravni osebi (koncesionarju) neko izključno pravico, to razmerje pa koncedent in koncesionar uredita s posebno koncesijsko pogodbo. Pri koncesijski pogodbi gre za prepletanje upravnega in civilnega prava. Koncesijsko pogodbo štejemo med mešane upravne akte, saj ima deloma značilnosti akta oblasti, deloma pa značilnosti akta poslovanja, kar z drugimi besedami pomeni, da po eni strani gre za koncesijski akt, s katerim se podeli neka izključna pravica ter na ta način avtoritativno uredi določeno pravno razmerje, po drugi strani pa je koncesija tudi akt poslovanja, s katerim država, lokalne skupnosti, državni organi ali organ lokalne skupnosti nastopajo kot pravne osebe, razpolagajo ali upravljajo s svojim premoženjem ter prevzemajo pravice in obveznosti.
Ključne besede: Javna služba, javno – zasebno partnerstvo, javni sektor, zasebni sektor, koncesija, koncesijsko razmerje, koncesijska pogodba, koncesijski akt, koncesionar, koncedent, javni interes, tveganja, infrastruktura.
Objavljeno: 28.09.2010; Ogledov: 6832; Prenosov: 1208
.pdf Celotno besedilo (467,41 KB)

4.
ORGANIZIRANOST CENTRA ZA POMOČ SLEPIH IN SLABOVIDNIH
Nataša Grum, 2010, diplomsko delo

Opis: Nepridobitne organizacije so javni zavodi za opravljanje javnih služb. Delujejo v javnem interesu. Cilj njihovega delovanja ni ustvarjanje dobička, temveč njihovo poslanstvo, ki je zagotovitev storitev in dobrin v javnem interesu. Skozi vsa leta delovanja Zavoda za slepo in slabovidno mladino so se spremenili zakonodajni okvirji, družbena odgovornost, trendi izobraževanja posledično pa se je tudi spremenilo poslanstvo Zavoda. Tako sem v diplomski nalogi opisala trenutno organiziranost in na podlagi vseh dejstev, ki so razloženi v nalogi predlagala novo organiziranost.
Ključne besede: javni zavodi, javni interes, organiziranost, poslanstvo
Objavljeno: 24.01.2011; Ogledov: 1830; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (596,38 KB)

5.
PRENOS LASTNINSKE PRAVICE NA KMETIJSKEM ZEMLJIŠČU - primerjava s prenosom le - te na stavbišču oz. etažni lastnini
Rok Lindtner, 2010, diplomsko delo

Opis: Ozemlje, prebivalstvo in učinkovita izvršilna oblast nad prvima dvema so elementi, ki samo v kombinaciji vseh treh predpostavljajo suverenost posamezne družbe. Postavljamo se na stališče, da je ozemlje znotraj državnih meja najpomembnejši element vsake samostojne države. Prebivalstvo in državna oblast se skozi čas zaradi narave stvari namreč nenehno spreminjata, le ozemlje ostane vedno relativno nespremenjeno. Državna oblast s svojo izvršilno močjo postavlja pravila, ki jih mora prebivalstvo spoštovati, hkrati pa s svojimi akti organizira tudi namensko uporabo prostora. Najbolj osnovna raba prostora je po našem mnenju njegova kmetijska obdelava, zato morajo državni organi tej zadevi posvetiti veliko pozornosti. Izhodišče družbenega urejanja pri prenosu lastninske pravice na kmetijskih površinah je, da naj lastništvo nad le-temi obdržijo ali pridobijo tisti subjekti, ki se nameravajo ukvarjati s kmetijstvom. Pri tem se morajo manipulacije z lastništvom na kmetijskih zemljišči zmanjšati na najmanjšo možno mero oziroma se ustaviti. Širjenje zazidljivih površin zaradi zadovoljitve zasebnega interesa namreč javnemu interesu samo škodi. Regulativa v Republiki Sloveniji je zasnovana na dajanju predkupne pravice tistim subjektom, ki imajo dejansko namen razvijati kmetijsko dejavnost. Materijo ureja Zakon o kmetijskih zemljiščih, ki predvideva zaprti krog šestih predkupnih upravičencev. Lahko torej rečemo, da je prosti trg na področju kmetijskih zemljišč nekoliko omejen.
Ključne besede: Ozemlje, prebivalstvo, izvršilna oblast, suverenost, pravila, namenska uporaba prostora, kmetijska obdelava, družbeno urejanje, lastništvo, javni interes, predkupna pravica, Zakon o kmetijskih zemljiščih.
Objavljeno: 15.11.2010; Ogledov: 2032; Prenosov: 239
.pdf Celotno besedilo (1,50 MB)

6.
POSEGANJE V ZASEBNOST JAVNIH POLITIČNIH OSEBNOSTI
Nada Stegnjaić, 2010, diplomsko delo/naloga

Opis: Vprašanje o meji med javnim interesom in pravico do zasebnosti se v primerih poročanja različnih medijev vse pogosteje pojavlja. S pomočjo Kodeksa novinarjev si pomagamo reševati morebitne dileme na tem področju. V primeru kršitve osnovnih načel Kodeksa novinarjev pristopi Novinarsko častno razsodišče, ki razsoja o kršitvah oziroma pritožbah zoper novinarje. Na osnovi primerjav slovenskih in britanskih spletnih medijev smo ugotovili, da je poseg v zasebnost političnih osebnosti z zakonodajo ustrezno zaščitena in neupravičljiva vse dokler zanjo ni utemeljenih in dokazljivih virov.
Ključne besede: javni interes, pravica do zasebnosti, Kodeks novinarjev, Novinarsko častno razsodišče
Objavljeno: 14.01.2011; Ogledov: 7942; Prenosov: 241
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

7.
PRIMERNOST PRAVNE UREDITVE DAVČNEGA SVETOVANJA ZA RAZVOJ KAKOVOSTI IN ODGOVORNOSTI DAVČNEGA SVETOVANJA
Stanko Čokelc, 2011, doktorska disertacija

Opis: V Sloveniji se je davčno svetovanje pričelo razvijati šele z osamosvojitvijo leta 1991. Zaradi številnih drugih problemov, ki so jih imele vlade Republike Slovenije, kot je ustanovitev države, privatizacija družbenega premoženja, včlanitev v EU in prevzem evra, je bilo davčno svetovanje manj pomembno. Posledica je razvoj, ki je nastal na osnovi dveh interesnih skupin Slovenskega inštituta za revizijo in Zbornice davčnih svetovalcev Slovenije (prej Društvo). Od osamosvojitve pa do danes instituciji ne sodelujeta. Posledica sta različna izobraževalna programa in precej različni področji delovanja. Po devetnajstih letih izkušenj z davčnim svetovanjem ter spremenjenimi gospodarskimi in finančnimi razmerami je čas za skrben razmislek o davčnem svetovanju. Zato smo si kot temeljni problem doktorske disertacije zadali nalogo analizirati stanje davčnega svetovanja v Sloveniji, potrebnost in primernost pravne ureditve davčnega svetovanja, zaznavanje in zagotavljanje kakovostih davčnega svetovanja ter dojemanje tveganja, povezanega z davčnim svetovanjem. Teoretično izhodišče za našo raziskavo je bila preučitev naslednjih področij davčnega svetovanja: zgodovine davčnega svetovanja, temeljnih značilnosti davčnega svetovanja, reguliranja svobodnih poklicev v Evropi, pravne ureditve davčnega svetovanja v nekaterih državah Evrope in ZDA, tveganj pri davčnem svetovanju, odgovornosti davčnega svetovalca ter kakovosti davčnega svetovanja. Naša raziskava, ki smo jo izvedli na podlagi ankete med uporabniki davčnosvetovalnih storitev in izvajalci davčnosvetovalnih storitev v Sloveniji, je prinesla spodaj naštete ugotovitve. 1. Najpomembnejši izvajalci davčnega svetovanja v Sloveniji so davčni svetovalci (davčni svetovalci Zbornice davčnih svetovalcev in preizkušeni davčniki Slovenskega inštituta za revizijo), računovodski servisi in revizijske družbe. 2. 89,2% anketiranih uporabnikov davčnosvetovalnih storitev potrjuje pomembnost stalnega ali občasnega najemanja davčnih svetovalcev za ugotavljanje davčne obveznosti. Rezultati potrjujejo visoko stopnjo etičnega ravnanja davčnih zavezancev. Lahko jo prepoznamo v plačevanju davkov kot vrlini. 3. Uporabniki davčnosvetovalnih storitev izbirajo davčnega svetovalca predvsem na podlagi priporočil drugih uporabnikov. Drugi najpomembnejši način izbire je posledica udeležbe na predavanjih, ki jih ima davčni svetovalec ali zaradi poznavanja njegovih člankov. Nepomembna načina izbire sta naključni ali na podlagi oglaševanja. 4. Za uporabnike davčnosvetovalnih storitev je pri izbiri davčnega svetovalca pomembna njegova strokovnost, zaupanje v izvajalce, odzivnost in nato cena. Pomembna sta še osebni odnos z davčnim svetovalcem in njegov ugled v javnost. Nepomembna sta bližina davčnosvetovalne pisarne in število davčnih svetovalcev v davčnosvetovalni pisarni. 5. Kakovost ponujenih storitev je za uporabnike davčnosvetovalnih storitev bistveno pomembnejši dejavnik za izbor davčnega svetovalca kot cena ponujenih storitev. 6. Uporabniki davčnega svetovanja so pravno ureditev davčnega svetovanja prepoznali kot najpomebnejši ukrep za povečanje kakovosti davčnosvetovalnih storitev. Sledi notranji nadzor. 7. Uporabniki davčnega svetovanja so predstavljene modele pravne ureditve prepoznali kot primerne. 8. Uporabniki davčnega svetovanja zaupajo davčnim svetovalcem, če imajo univerzitetno izobrazbo in vsaj pet let izkušenj z davčnim svetovanjem. 9. Uporabniki davčnega svetovanja so strokovni naziv (certifikat) oziroma certifikat in licenco prepoznali kot potrebna za davčne svetovalce. 10. Uporabniki davčnega svetovanja so strokovnost davčnega svetovalca pri njegovi izbiri največkrat rangirali kot najpomembnejši konkurenčni dejavnik. Strokovnost ima za posledico ravnanje v skladu z davčnimi predpisi, sodno prakso in poklicnimi pravili. 11. Računovodski servisi so najpomembnejši izvajalci davčnega svetovanja pri majhnih družbah. Njihova pomembnost se z velikostjo družb zmanjšuje, povečuje pa s
Ključne besede: pravna ureditev davčnega svetovanja, kakovost davčnega svetovanja, javni interes, odgovorno davčno svetovanje in upravljanje s tveganji
Objavljeno: 08.07.2011; Ogledov: 2989; Prenosov: 291
.pdf Celotno besedilo (5,39 MB)

8.
VLOGA LOKALNEGA RADIA
Mateja Kovačec, 2011, diplomsko delo

Opis: V Sloveniji imamo veliko radijskih postaj, od tega je kar nekaj lokalnih. Zaradi tega se lahko vprašamo, kakšna je njihova vloga, ali jo izpolnjujejo, in posledično, kakšno je stanje samih lokalnih radijskih postaj v državi. S pomočjo analize radijske postaje Radio Prlek, ki po zakonu nima statusa lokalne postaje, ampak deluje na lokalnem področju, smo poskušali ugotovili, ali radijska postaja izpolnjuje vlogo lokalnega radia. Ugotavljamo, da radio poskuša zadovoljiti vse skupine poslušalcev in pokriti čim več lokalnega dogajanja, ki postavljajo v ospredje. Ponuja različno vsebino in poskuša zadovoljiti različne okuse. Ugotavljamo pa tudi, da bo radio za svoj obstoj in povečanje poslušanosti moral narediti še veliko.
Ključne besede: lokalni medij, lokalni radio, javni interes, radijski programi, model lokalnega radia
Objavljeno: 21.06.2011; Ogledov: 10449; Prenosov: 251
.pdf Celotno besedilo (1,75 MB)

9.
POMEN NARODNO-ZABAVNE GLASBE V PROGRAMIH JAVNE TELEVIZIJE
Matjaž Kitak, 2011, diplomsko delo

Opis: Glasba je poleg jezika, književnosti, umetnosti pomemben medij za oblikovanje kulturne identitete. V Sloveniji nosi del te vloge narodno-zabavna glasba, ki se neguje in razvija s pomočjo množičnih medijev. Na tem mestu pa največjo odgovornost prevzame javna televizija, ki mora skrbeti za zadovoljitev potreb različnih javnosti s kakovostnim lastnim programom. V diplomskem delu definiramo funkcije in delovanje slovenske javne televizije ter se posvečamo spoznavanju slovenske nacionalne identitete preko fenomena narodno-zabavne glasbe. S pomočjo analize statističnih podatkov o gledanosti narodno-zabavnih vsebin smo ugotavljali, da je ta zvrst glasbe na TV Slovenija dovolj razširjena, vendar manjkajo kakovostni kriteriji, tako imenovano sito, ki loči zrno od plevela.
Ključne besede: javna televizija, narodno-zabavna glasba, kulturna identiteta, javni interes.
Objavljeno: 20.06.2011; Ogledov: 11063; Prenosov: 261
.pdf Celotno besedilo (3,08 MB)

10.
POLOŽAJ JAVNIH USLUŽBENCEV V JAVNIH ZAVODIH
Gordana Hero, 2012, magistrsko delo

Opis: Delovna razmerja v Sloveniji za vse zaposlene tako v javnem kot v zasebnem sektorju ureja zakon o delovnih razmerjih (ZDR). Položaj javnih uslužbencev ureja zakon o javnih uslužbencih (ZJU) kot poseben zakon v razmerju do splošne delovnopravne ureditve. Za zaposlene v javnih zavodih velja le prvih 21 členov ZJU, zaradi česar se njihov položaj razlikuje od položaja javnih uslužbencev v državnih organih in organih samoupravnih lokalnih skupnosti, za katere ZJU velja v celoti. Navedeni členi določajo le skupna načela sistema javnih uslužbencev in nekaj drugih skupnih vprašanj, kot so delovanje sindikata, kolektivna pogajanja in stavka. Zato se zastavlja vprašanje, ali bi bil položaj zaposlenih v javnih zavodih zadosti varovan z ZDR in s področnimi zakoni, ki njihov položaj podrobneje urejajo, in ali bi bilo potrebno njihov položaj urejati enako oziroma podobno kot za zaposlene v zasebnem sektorju. Vendar se položaj zaposlenih v javnih zavodih razlikuje tudi od položaja zaposlenih v zasebnem sektorju, predvsem zaradi določbe tretjega odstavka 16. člena ZJU, ki prepoveduje delodajalcu, da bi določil delavcu večji obseg pravic, kot je to določeno z zakonom, s podzakonskim predpisom ali kolektivno pogodbo, če bi s tem obremenil javna sredstva. Poleg tega je za javne uslužbence določen plačni sistem po posebnem zakonu, tj. po zakonu o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS). Zaradi te prepovedi je za javne uslužbence načelo in »favorem laboratoris« omejeno, za razliko od delavcev v zasebnem sektorju. Delodajalcu je prepovedano, da bi izven navedenih aktov v pogodbi o zaposlitvi določil javnemu uslužbencu večji obseg pravic in druge pravice. Pomembno pri določitvi pravic javnih uslužbencev je vprašanje opredelitve javnih sredstev, ker zakonodaja tega pojma ne definira. To pa pri poslovanju javnih zavodov odpira vrsto drugih vprašanj, zlasti glede možnosti nagrajevanja delovne uspešnosti zaposlenih oziroma določanja obsega pravic iz tega naslova. To je še posebej izraženo pri dejavnostih, ki jih javni zavodi opravljajo na trgu ob opravljanju javne službe, ki se izvaja v javnem interesu. Dodatno nejasnost vnaša neopredeljenost javne službe in javnega interesa oziroma njuna neenotna opredelitev v zakonodaji. Za varstvo javnega interesa z vidika opravljanja javnih služb je ključnega pomena opredelitev tega pojma in način njegovega uresničevanja. Glede na ohlapnost prvih 21 členov ZJU je v zvezi varstva javnega interesa z vidika opravljanja javnih služb vprašljiv tudi pomen ureditve položaja zaposlenih v javnih zavodih v ZJU.
Ključne besede: javni uslužbenci, javna sredstva, obseg pravic, javna služba, javni interes
Objavljeno: 29.05.2012; Ogledov: 3565; Prenosov: 511
.pdf Celotno besedilo (1,89 MB)

Iskanje izvedeno v 0.14 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici