| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
USODA POHORSKEGA BATALJONA V LIKOVNIH UPODOBITVAH, JAVNIH SPOMENIKIH IN LEGENDAH
Tina Lovrec, 2013, diplomsko delo

Opis: Poslednji boj znamenitega Pohorskega bataljona je eden izmed najbolj znanih, a kljub vsem stvarnim podatkom, ki so nam danes na razpolago, še vedno zavit v skrivnostno tančico. Njegovo ime je postalo legenda, njegovi borci pa so danes simbol herojstva. Desetletja so minila od zadnjih strelov pušk v globini pohorskega gozda, kjer je 8. januarja 1943 padlo devetinšestdeset junakov, njihova okrvavljena trupla pa so povprek ležala med gostim smrečjem v snegu. Toda kljub človeški domišljiji ostaja neizmaličen spomin na poslednji boj, ki so ga bili pohorski borci z zavestjo, da se žrtvujejo za svobodo slovenskega ljudstva. Na jasi sredi gostega smrečja, kjer je padel legendarni Pohorski bataljon, stoji danes na kamnitem podstavku bronast spomenik z dvema bronastima figurama; večji in manjši granitni kvadri okrog osrednje plošče pa zaznamujejo mesta nekdanjih zemljank in bojnih položajev. Slavko Tihec je ustvaril bronasti deformirani telesi, ki podajata z diagonalnimi linijami še ne dokončno mirovanje. Arhitekt Branko Kocmut pa je s svojo premišljeno krožno kompozicijo, pri kateri gre za posnetek bojišča, ustvaril popoln spomeniški kompleks, h kateremu vsako leto roma množica ljudi, da bi počastila spomin na junaške borce bataljona. Kot protiutež na prizorišču spomeniškega objekta so visoke smreke, edine avtentične in neme priče nekdanjega boja. Pomen in veličina poslednjega boja borcev Pohorskega bataljona sta nesporna. Njihov patriotizem je že 1943. leta predstavljal vero v lepši in boljši jutri. S postavitvijo Spomenika Pohorskemu bataljonu na Osankarici pri Treh žebljih leta 1959 je spomeniško kiparstvo doživelo vrhunec, kot ga ne najdemo v nobeni tako kratki dobi v preteklosti. Zato smo se odločili, da poleg Spomenika Pohorskemu bataljonu, opišemo še druge javne spomenike in spominska obeležja NOB v njegovi okolici. Ker pa zgodovina slavne partizanske enote prihaja pri ljudstvu počasi v pozabo, smo poleg spomenikov obravnavali še dve slikarski deli, kjer bo ostal spomin na Pohorski bataljon večen. Zgodovinsko gradivo o Pohorskemu bataljonu pa je vendar dovolj popolno, da lahko vsestransko ocenimo pomen tega legendarnega partizanskega bataljona v narodnoosvobodilnem boju, ki je potekal na štajerskem ozemlju. S pomočjo modernističnega spomeniškega kompleksa na Osankarici pa je v okviru velikega boja slovenskega naroda za osvoboditev postal zgled brezmejne predanosti tudi zanamcem.
Ključne besede: partizani, Pohorski bataljon, narodnoosvobodilni boj, spomenik, javna plastika, memorialna dediščina, Slavko Tihec, Branko Kocmut
Objavljeno v DKUM: 11.09.2013; Ogledov: 3355; Prenosov: 600
.pdf Celotno besedilo (3,30 MB)

2.
JAVNA PLASTIKA V MARIBORU IN LJUBLJANI MED LETOMA 1991 IN 2011
Špela Kobal, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so najprej izpostavljena dejstva o spomenikih, skulpturah, kipih in javni plastiki nasploh ter kaj razumemo pod temi termini in kakšna je razlika med njimi. Na kratko je predstavljena zgodovina in razvoj slovenskega kiparstva, ki je osnova za razumevanje kasneje odkrite javne plastike. Diplomsko delo prikazuje obstoječo javno plastiko, nastalo v letih med 1991 in 2011. Izpostavlja kulturni problem na področju kiparstva in s tem povezane javne plastike v času samostojne Slovenije. V tem času se je v primerjavi s preteklimi umetnostnimi obdobji odkrilo zelo malo javnih plastik, ki so nujne za spodbujanje in razumevanje sodobne kulture. V zadnjem delu diplomske naloge primerjam javne plastike med Mariborom in Ljubljano. Poglabljam se v razlike med tematikami nastalih javnih plastik, uporabljenimi materiali in predvsem njihovo pomembnostjo v okolju, znotraj katerega so postavljene. Rezultat diplomskega dela je popis, opis in analiziranje javnih plastik, ki so bile postavljene med letoma 1991 in 2011 na območju Maribora in Ljubljane. To področje je bilo doslej zelo slabo raziskano in opisano v obstoječi literaturi in fotografskih zapisih. V zaključku poudarjam pomembnost javne plastike in njen vpliv na rast kulture v okolju, v katerem je postavljena.
Ključne besede: javna plastika, javni spomeniki, javne skulpture, sodobna javna plastika, samostojna Slovenija, obdobje v letih med 1991 in 2011
Objavljeno v DKUM: 20.09.2012; Ogledov: 2283; Prenosov: 402
.pdf Celotno besedilo (3,48 MB)

Iskanje izvedeno v 0.03 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici