| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 24
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Možnost uporabe taninov za zatiranje skladiščnih bolezni jablane
Gregor Kmetec, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo preizkušali možnost zatiranja gliv povzročiteljic skladiščnih bolezni jabolk (Neofabrea, Botrytis, Penicillium in druge) s potapljanjem jabolk pred skladiščenjem v raztopino taninov pri temperaturi vodne raztopine 20 ℃ in 52 ℃. Za poskus smo uporabili dva pripravka, in sicer Farmatan ter Tanimil SCC (oba proizvaja Tanin d.d. Sevnica). Farmatan prašek je suhi taninski ekstrakt kostanja, ki deluje adstingentno, blago antiseptično, obarja beljakovine in zavira rast nekaterih gliv. Farmatan liqid je tekoči preparat, ki poleg taninov vsebuje še mono-, di- in trigliceride maslene kisline. Tanimil SCC je mešanica tanina, natrijevega acetata, esencialnih olj ter v organske komplekse vezanega cinka. Jabolka so bila po potapljanju in odcejanju skladiščena v komori s kontrolirano atmosfero od 17. 11. 2016 do 15. 02. 2017. Po zaključenem skladiščenju je ocenjevanje plodov izvedlo večje število strokovnjakov s Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede UM in podjetja EVROSAD d. o. o. Krško. Ugotovili smo, da je delež plodov, napadenih od gliv, značilno upadel zaradi tretiranja s toplo vodo in da je bil učinek taninov manj pomemben od učinka tople vode. Učinkovitost pripravkov (% Abbot) je bila pri različnih glivah različna in je znašala od 5 % do 70 %. Preprost preizkus glede morebitnega priokusa, ki bi ga lahko pridobila jabolka tekom tretiranja je pokazal, da uporaba taninov nesporno vpliva na manjšo všečnost okusa plodov.
Ključne besede: tanini, kostanj, skladiščne bolezni, zatiranje, jabolka
Objavljeno: 03.06.2020; Ogledov: 444; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (1,84 MB)

2.
Vpliv aplikacije taninov na pojav skladiščnih bolezni jabolk sort 'Fuji' in 'Pinova'
Nasja Gričnik, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Izvedel se je poljski poskus v nasadih jablan sort 'Pinova' in 'Fuji'. Preučevali smo dva tanin vsebujoča pripravka, katera smo večkrat zaporedoma, v različnih odmerkih nanesli na jablane v obdobju mesec dni pred obiranjem. Uporabili smo odmerke 8 g/drevo, 16 g/drevo ter 32 g/drevo. Pripravka smo nanašali v dvakratnem, trikratnem in petkratnem zaporedju. Največji odmerek tanina je bil 5 × 32 g/drevo, kateri je bil edini apliciran v petkratnem zaporedju. Pripravek Castan® je ekstrakt iz lesa kostanja, pripravek Quertan® je pridobljen iz lesa hrasta. Tretirana jabolka so bila štiri mesece shranjena v hladilnici Evrosad, s kontrolirano atmosfero. Nato smo ugotavljali delež plodov, napadenih z različnimi povzročitelji glivičnih bolezni. Ugotovili smo, da je aplikacija taninov, neodvisno od pripravka, za 10 do 35 % znižala delež plodov, ki so bili v času skladiščenja okuženi z glivami iz rodov Gloeosporium, Penicillium, Botrytis in Monilia.
Ključne besede: tanini, hrast, kostanj, skladiščne bolezni, zatiranje, jabolka
Objavljeno: 10.09.2018; Ogledov: 553; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (2,06 MB)

3.
Kemijska in senzorična primerjava jabolčnega soka z dodatkom aronije
Klemen Grilc, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: V tej raziskavi smo ugotavljali, kako različne koncentracije ekološkega soka iz aronije, dodanega ekološkemu jabolčnem soku, vplivajo na senzorično oceno in njihovo sprejetost pri potencialnih potrošnikih. V okviru poskusa smo na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede, Univerze v Mariboru pripravili štiri vzorce soka, kjer je bil delež soka aronije 5, 10, 15 oz. 20 %. Sokovom smo v laboratoriju opravili kemijsko analizo pri kateri smo izmerili vsebnost suhih snovi in skupnih titracijskih kislin. V januarju 2016 smo izvedli senzorično ocenjevanje, kjer so ocenjevalci ocenjevali barvo, vonj in okus, ter podali skupno oceno všečnosti vzorcev. Rezultati ocenjevanja so pokazali, da je različen delež soka aronije v jabolčnem soku pomembno vplival na ocenjevane parametre. Najbolje je bila ocenjena barva pri soku z 20 % deležem aronijinega soka, najslabše pa sok z 5 % deležem aronijinega soka. Okus jabolčnega soka z dodatkom 15 % soka aronije je bil všeč največ ocenjevalcem, okus jabolčnega soka z dodatkom 20 % soka aronije je dobil najslabše ocene. Tudi pri vonju je najvišjo oceno dobil jabolčni sok z dodatkom 15 % soka aronije, najnižjo pa sok z dodatkom 5 % soka aronije. Skupno je bil najbolje ocenjen jabolčni sok s 15 % deležem soka aronije, najslabše pa sok z najnižjim, 5 % deležem soka aronije.
Ključne besede: sok, aronija, jabolka, okus, vonj, barva, senzorična ocena
Objavljeno: 19.09.2017; Ogledov: 1252; Prenosov: 137
.pdf Celotno besedilo (966,36 KB)

4.
Možnost uporabe metod strojnega učenja pri napovedovanju razvoja krovne barve jabolk (malus domestica borkh.)
Blaž Germšek, 2017, doktorsko delo/naloga

Opis: Napovedovanje razvoja parametrov kakovosti je v kmetijski proizvodnji ob zahtevah sodobnega potrošnika postalo zelo pomembno. Tipičen parameter, ki ga potrošnik neposredno povezuje s kakovostjo, je barva kožice plodov. V raziskavi smo se osredotočili na možnosti napovedovanja razvoja in intenziviranja krovne barve jabolk, katere intenzivnost smo določili z barvnim parametrom a*. Za metodo strojnega učenja smo uporabili nadzorovano učenje, modele pa generirali s šestimi različnimi odločitvenimi drevesi (Decision Stump, J48, LMT, Random Forest, Random Tree in Rep Tree). Namen raziskave je bil zgraditi modele, ki bodo na podlagi vremenske napovedi omogočali sprejemljivo natančnost (< 60-% natančnost) napovedi razvoja krovne barve oz. barvnega parametra a* za tri obravnavane sorte jabolk (‘Gala Brookfield’, ‘Fuji Kiku 8’ in ‘Braeburn Mariri red’). Pri sorti ‘Gala Brookfield’ smo najbolj natančne modele generirali z uporabo odločitvenega drevesa J48 (89,13-% natančnost). Pri sorti ‘Fuji Kiku 8’ smo najbolj natančen model dobili z uporabo odločitvenega drevesa LMT (91,73-% natančnost), s tem modelom (LMT) smo dobili najbolj natančen model napovedi barvnega parametra a* tudi za sorto ‘Braeburn Mariri red’ (96,65-% natančnost). Model LMT je izmed vseh generiranih modelov (36) in obravnavanih sort (3) dal najbolj natančno napoved barvnega parametra a*, kar pripisujemo predvsem najbolj natančnim podatkom, ki smo jih s statistično obdelavo dobili pri sorti ‘Braeburn Mariri red’. Ugotovili smo, da je uporabnost napovedovalnih modelov odvisna predvsem od natančnosti vremenske napovedi. Pri 7-dnevni uradni vremenski napovedi, ki je bila uporabljena pri naših ekspertnih modelih, se natančnost modelov v povprečju zniža za 10,73 %. Znižanje natančnosti napovedovalnih modelov pripisujemo zelo variabilni vremenski napovedi, s katero smo v času raziskave razpolagali.
Ključne besede: strojno učenje, napovedovanje, kakovostni parametri, jabolka, odločitvena drevesa
Objavljeno: 21.02.2017; Ogledov: 1936; Prenosov: 182
.pdf Celotno besedilo (3,56 MB)

5.
Primerjava divjih in selekcioniranih ocetnokislinskih bakterij pri pripravi jabolčnega kisa
Katarina Puhan, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Na posestvu Pohorski dvor smo v letu 2016 primerjali delovanje selekcioniranih in divjih ocetnokislinskih bakterij pri proizvodnji jabolčnega kisa na način, da smo spremljali dinamiko pretvorbe alkohola v ocetno kislino. Meritve vrednosti omenjenih parametrov so bile izvedene v podjetju Fabijan d.o.o. v Pernici, v enakomernih presledkih v obdobju dveh mesecev. Namen poskusa je bil preveriti primernost uporabe selekcioniranih ocetnokislinskih bakterij rodu Acetobacter aceti. Želeli smo preveriti, ali selekcionirane bakterije v določenih pogojih delujejo hitreje kot divje. Rezultati so nakazali trend, da omenjene selekcionirane ocetnoislinske bakterije alkohol v sadnem vinu oksidirajo hitreje kot divje, vendar njihova uporaba v izbranih pogojih delovanja ni imela statistično značilnega vpliva na končno vsebnost ocetne kisline in pH jabolčnega kisa.
Ključne besede: kis, jabolka, fermentacija, ocetnokislinska fermentacija, selekcionirane ocetnokislinske bakterije
Objavljeno: 11.10.2016; Ogledov: 870; Prenosov: 112
.pdf Celotno besedilo (408,86 KB)

6.
Primerjava učinkovitosti zatiranja škodljivcev in bolezni jablane med standardno integrirano pridelavo in pridelavo po konceptu »zero residue«
Andreja Radivoj, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V letu 2008 smo na posesti Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede v Pivoli pri Mariboru in v sadjarskem centru Mirosan v Savinjski dolini ugotavljali vpliv integrirane in alternativne pridelave po pridelovalnem sistemu “zero residue” pri sorti jabolk Elstar, pri čemer smo primerjali kakovost plodov in količino pridelka. Ocenjevali smo prisotnost določenih bolezni in škodljivcev ter primerjali količino pridelka ene in druge vrste pridelave. Na ta način smo preizkusili tehnološko izvedljivost »zero residue fruit production« pridelovalnega sistema in ugotavljali možnosti za zmanjšanje koncentracije ostankov fitofarmacevtskih sredstev v jabolkih ob obiranju. Prav tako smo po obiranju opravili še analizo ostankov FFS v jabolkih. Pri poskusu smo ugotovili, da je sistem »zero residue« pri zatiranju bolezni in škodljivcev enako učinkovit kot standardni integrirani sistem pridelave. Povzroči le manjši izpad pridelka, ki je ekonomsko sprejemljiv.
Ključne besede: pridelovalni sistem, jabolka, bolezni in škodljivci, ostanki FFS
Objavljeno: 29.08.2016; Ogledov: 651; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (863,20 KB)

7.
UČINEK FUNGICIDOV NA RAZVOJ SKLADIŠČNIH BOLEZNI JABOLK
Ema Zagorc, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V letu 2000 smo v nasadu Sadjarstva Blanca v Loki pri Zidanem Mostu izvedli poskus na jablani sorte 'Zlati delišes'. Ugotavljali smo učinek fungicidov na razvoj skladiščnih bolezni. Enaindvajset dni pred obiranjem smo v nasadu izvedli škropljenje z naslednjimi aktivnimi snovmi ciprodinil, kaptan in krezoksim-metil. Sedem dni pred obiranjem pa z aktivnimi snovmi: ciprodinil, kaptan, krezoksim-metil, dikofluinad in tiram. Aktivne snovi najdemo v pripravkih pod komercialnimi imeni Chorus 75 WG, Captan M 45, Stroby WG, Euparen in Thiram 80 WG. Ugotavljali smo vpliv uporabljenih fungicidov in terminov tretiranja na razvoj skladiščnega škrlupa, grenke gnilobe in monilije. Pridelek jabolk smo skladiščili v kontrolirani atmosferi (vsebnost O2: 1,3-1,5%, CO2:1,5 - 1,7%, temperatura 1,5 °C) do 27. 3. 2001. Takrat smo opravili ocena zdravstvenega stanja plodov. Delež okuženih plodov v primeru tretiranja sedem dni pred obiranjem je znašal od 1,48 % do 2,97 %, pri tretiranju enaindvajset dni pred obiranjem pa od 2,04 % do 3,3 %. Rezultati poskusa so pokazali, da vrsta fitofarmacevtskega sredstva in čas njihove uporabe nista imela signifikantnega vpliva na zdravstveno stanje pridelka po izskladiščenju.
Ključne besede: jabolka, Zlati delišes, skladiščne bolezni, fitofarmacevtska sredstva
Objavljeno: 15.04.2016; Ogledov: 788; Prenosov: 82
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

8.
IZOLACIJA ANTIOKSIDANTOV IZ JABOLK
Petra Novina, 2016, magistrsko delo

Opis: Pri nas in v svetu med sadnimi vrstami v največjem obsegu gojimo jabolka. Jabolka imajo pomembno vlogo v naši prehrani, saj vsebujejo različne antioksidante, kot so fenolne spojine, vitamini C, E in A ter visoko koncentracijo flavonoidov. Namen magistrske naloge je bil pridobiti ekstrakte iz sort Idared in Zlati delišes, iz svežih in liofiliziranih jabolk. V ta namen smo izvedli klasično ekstrakcijo vzorcev z različnimi topili, pri temperaturah 20 °C, 30 °C in 50 °C in treh različnih časih. Preučevali smo, kateri vzorci imajo najvišje izkoristke pri ekstrakcijah in največji izmerjeni antioksidacijski potencial. Antioksidacijski potencial smo določevali s spektrofotometrično metodo, ki temelji na oksidaciji fenolnih spojin s Folin – Ciocalteaujevim reagentom (2,2-difenil-1-pikrilhidrazil). Pri obeh sortah jabolk so bili najvišji izkoristki ekstrakcij, kjer sta bili kot topili uporabljena etanol (96 vol %) in aceton, v vzorcih svežih jabolk. Največji izmerjeni antioksidacijski potencial 0,4747 mmol/g, smo določili ob uporabi acetona kot topilo v vzorcu Idared, ki je bil liofiliziran in ekstrahiran pri temperaturi 50 °C v času ene ure. V vzorcu Zlati delišes je bil najvišji antioksidacijski potencial 0,6330 mmol/g, pri 20 °C v času dveh ur ter ravno tako pri liofiliziranem vzorcu, kot topilo pa je bil uporabljen etanol.
Ključne besede: jabolka, Idared, Zlati delišes, ekstrakcija trdno – tekoče, liofilizacija, antioksidacijski potencial
Objavljeno: 06.04.2016; Ogledov: 1136; Prenosov: 244
.pdf Celotno besedilo (2,25 MB)

9.
10.
Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici