| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 27
First pagePrevious page123Next pageLast page
1.
2.
3.
4.
ANGLEŠKI VREMENSKI PREGOVORI IN NJIHOVE SLOVENSKE USTREZNICE
Alenka Lukač, 2009, undergraduate thesis

Abstract: POVZETEK Vsak narod ima svoje različice pregovorov. Tako angleški kot slovenski jezik se lahko ponašata z velikim številom slikovitih pregovorov in rekov o vremenu. Pregovori, reki in druge izjave povezane s človeško naravo, delom, vremenom, navadami in verovanju uravnavajo življenje preprostega človeka. Pregovore in reke lahko najdemo v prav vseh kulturah. Večina teh preudarnih misli nas spremlja že stoletja in za mnoge ne vemo od kod so prišle in kdo jih je sploh prinesel. Pregovori in reki so del vsakdanjih pogovorov, a ker se tako zlijejo v kontekst jih pogosto niti ne opazimo. Lahko rečemo, da pregovori poživijo pogovore. Sprva so bili pregovori najbrž mišljeni kot opozorila in domiselni izrazi. Z leti pa so postali več kot le modrosti in dandanes je v nekaterih tudi veliko humorja. V diplomskem delu je zbranih nekaj najpogostejših angleških pregovorov in rekov o vremenu in slovenske različice le-teh. Zbrani so pregovori in reki, ki so dobesedno povezani z vremenom in tisti, v katerih so uporabljeni simboli vremena (oblaki, sonce, dež), a sami po sebi niso povezani z vremenskimi spremembami. Taki pregovori imajo popolnoma drugačen pomen in opisujejo izkušnje ljudi. Vremenski pojavi so uporabljeni le simbolno. V prvem delu diplomskega dela je napisana metodologija. Nato sledi odgovor na vprašanje, kaj pregovori in reki sploh so. Sledi del, kjer so našteti različni pregovori in reki povezani z vremenom. Za vsak pregovor ali rek je napisana razlaga, ki ji sledi izvor pregovora ali reka, nato stavek v katerem je pregovor ali rek uporabljen in še slovenska verzija pregovora ali reka. To pa ne velja za vse pregovore in reke, saj nimajo vsi angleški tudi slovenske verzije in prav tako za vse ni mogoče najti stavka v katerem so uporabljeni. Tudi vseh pregovorov in rekov ni mogoče datirati, saj so se z leti izgubili. V diplomskem delu je dodanih še nekaj angleških pregovorov in rekov o vremenu, ki so povezani z živalmi in zanje napisala slovenske prevode. V delu je zbrano tudi nekaj slovenskih pregovorov o mesecih v letu, ki so povezani z vremenom in poiskala njihove angleške prevode.
Keywords: pregovor, rek, izvor pregovorov, vreme, vremenski pregovori
Published: 12.05.2009; Views: 6211; Downloads: 580
.pdf Full text (431,03 KB)

5.
NEMŠKA KRAJEVNA IMENA MED KOPRIVNO IN OŽBALTOM (ZGODOVINSKI PREGLED)
Martina Pečnik, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Tema tega diplomskega dela so nemška krajevna imena med Koprivno in Ožbaltom. Moj cilj je bil raziskati in ugotoviti, kako so se glasila nemška imena za kraje med Koprivno in Ožbaltom, v kakšnih oblikah in različicah so se v času od 12. do vključno 20. stoletja pojavljala in na kakšen način so nastala. Nenazadnje me je zanimalo tudi, koliko prebivalcev z območja med Koprivno in Ožbaltom pozna nemška imena za kraje le-tega, katera so to in ali jih danes še uporabljajo. Tako sem si izbrala nekaj krajev med Koprivno in Ožbaltom in spremljala njihova nemška imena od prve pisne omembe do vključno 20. stoletja. Razlog za to, da so obstajala nemška imena za kraje na slovenskih tleh, je sledeči: v prvih stoletjih prejšnjega tisočletja je prišlo veliko nemških fevdalcev na območje med Koprivno in Ožbaltom, kjer so ustanovili nove kraje in jih tudi poimenovali. Skozi stoletja so se ta krajevna imena zapisovala v veliko različnih oblikah in različicah, dokler jih niso v 20. stoletju dokončno nadomestila slovenska. Seveda so se slovenska krajevna imena pojavljala že pred 20. stoletjem. Nemška krajevna imena so različnega izvora. Kraji so bili poimenovani npr. po rekah, po vladarjih ali pa so krajevna imena nastala s pretvorbo prvotnega (slovenskega ali latinskega) imena. Na podlagi ankete sem ugotovila, da prebivalci zgoraj omenjenega območja slabo poznajo nemška krajevna imena, ki sem jih v tej diplomski nalogi raziskovala. Seveda pa obstajajo tudi izjeme, kot so npr. za Dravograd, Ravne na Koroškem, Muto in Radlje ob Dravi. Prav tako sem ugotovila, da se dandanes nemška krajevna imena med prebivalci le še redkokdaj uporabljajo.
Keywords: krajevna imena, nemška krajevna imena, izvor krajevnih imen, krajevna imena med Koprivno in Ožbaltom, Mežiška dolina, Dravska dolina, jezikovni stik
Published: 25.11.2009; Views: 2270; Downloads: 222
.pdf Full text (7,02 MB)

6.
7.
NEMŠKA GEOGRAFSKA IMENA NA PODROČJU SLOVENSKE ŠTAJERSKE
Jelena Obradović, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Tema tega diplomskega dela so nemška imena na področju slovenske Štajerske. Cilj mojega diplomskega dela je bil raziskati in ugotoviti, kako so se imenovala nemška imena krajev na področju slovenske Štajerske in kako je do teh imen v zgodovini prišlo. Raziskala sem tudi v kakšnih oblikah in različicah so se ta imena pojavljala v času od 12. do 20. stoletja, ter kdaj so se pojavile prve pisne oblike za njihova imena. Razlogi za nastanek teh imen se pojavijo že z naseljevanjem nemških fevdalcev na področju slovenske Štajerske in le ti so dali tudi krajem nemška imena. Nemška krajevna imena so različnega izvora, kraji so bili poimenovani npr. po vladarjih, rekah ali pa so nastala z pretvorbo prvotnega imena. Skozi stoletja najdemo veliko različic teh imen, dokler jih v 20. stoletju niso zamenjala slovenska imena. Ne nazadnje me tudi zanima koliko nemških in slovenskih prebivalcev so imeli ti kraji med leti 1880 in 1910. Kateri prebivalci so takrat prevladovali v določenih mestih in vaseh. Večina literature iz tega časa je bilo v nemškem jeziku. Z vprašalnikom sem želela izvedeti koliko prebivalcev iz področja slovenske Štajerske pozna nemška imena za te kraje in v kolikšni meri so še v uporabi. Raziskava je pokazala, da zelo malo ljudi pozna historična imena in da te le zelo redko uporabljajo. Obstajajo izjeme kot so npr. Maribor, Celje in Ptuj.
Keywords: Krajevna imena, izvor krajevnih imen, nemška krajevna imena, krajevna imena na področju slovenske Štajerske, različice imen
Published: 13.05.2010; Views: 4099; Downloads: 423
.pdf Full text (2,98 MB)

8.
Nevralgične točke pri pouku matematike in učenčeva pravica zmote
Nataša Zorec, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga obravnava analizo težavnostnih mest pri pouku matematike in učiteljeve reakcije na zmote učencev. Sestavljena je iz dveh delov. V prvem so predstavljena temeljna teoretična pojmovanja. Pri tem so v ospredju nevralgične točke pri pouku matematike, torej tista kritična mesta, ki učencem pogosto povzročajo težave, in zmote učencev. Opredeljene so tudi učne težave, njihov izvor in odpravljanje pri pouku matematike ter odnosi v šoli. V drugem, empiričnem delu, so predstavljene ugotovitve raziskovanja, katerega težišče je bilo na proučevanju težavnostnih mest pri pouku matematike in ali imajo učenci pravico zmote; torej ali imajo pravico povedati svoje mnenje oziroma svoje prepričanje tudi, če je napačno. Pri tem me je predvsem zanimalo, katera so tista poglavja, ki učencem pogosto povzročajo težave, kako učitelj reagira na njihove napačne odgovore, kakšen je njihov odnos do matematike, od kod izhajajo učenčeve težave, kako jih odpravljajo, v čem se kažejo in kako pogosto učenci opravljajo domače naloge. Raziskava je bila izvedena med osnovnošolskimi učenci. Anketiranih je bilo 75 učencev. Dobljeni rezultati so statistično obdelani glede na tri neodvisne spremenljivke (spol, razred in učni uspeh). Raziskavi sledi sklep, kjer navajam glavne ugotovitve raziskave, predloge za izboljšave in nadaljnje raziskovanje.
Keywords: Ključne besede: nevralgične točke pri pouku, učne težave pri pouku matematike, zmote učencev, izvor težav pri pouku matematike, odnosi v šoli.
Published: 27.07.2010; Views: 2585; Downloads: 139
.pdf Full text (516,36 KB)

9.
MODELIRANJE IN SIMULACIJA VARILNEGA PROCESA Z INVERTERSKIM VARILNIM IZVOROM
Andrej Meglič, 2010, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi je predstavljena problematika razvoja inverterskih varilnih izvorov s pomočjo modeliranja in simulacij električnih vezij in procesa varjenja. Opisane so osnove varilnih tehnologij, principi delovanja varilnih naprav in naprednejše izvedbe inverterskih virov. Izveden je simulacijski model inverterskega izvora z regulatorjem toka. V nadaljevanju je predstavljen simulacijski model, ki smo ga razvili na osnovi enostavnega opisa fizikalnih zakonitosti varilnega procesa. Na osnovi združene simulacije obeh modelov je predstavljena prednost uporabe simulacijskih metod pri hitrem razvoju strojne in programske opreme varilnih naprav.
Keywords: simulacija, modeliranje procesov, varilni proces, inverterski varilni izvor
Published: 16.06.2010; Views: 1675; Downloads: 281
.pdf Full text (4,26 MB)

10.
VPLIV IZVORA NADZOROVANJA NA NEKATERE DEJAVNIKE PRI DELU REVIZORJEV
Melita Voje, 2012, master's thesis

Abstract: Izvor nadzorovanja (angl. Locus of Control) je psihološki pojem, ki ločuje posameznike na tiste s poudarjenim notranjim izvorom nadzorovanja – internaliste, in tiste s poudarjenim zunanjim izvorom nadzorovanja – eksternaliste. Razlika med njimi je v prepričanju, da kar se jim v življenju dogaja, je pri enih posledica njihovega lastnega napora, vloženega znanja, truda, pri drugih pa posledica sreče, usode. V drugem delu naloge smo opredelili pojem izvora nadzorovanja ter način ugotavljanja izvora nadzorovanja s skalo za merjenje internalnosti oziroma eksternalnosti. V nadaljevanju tega dela smo predstavili, kako se izoblikuje izvor nadzorovanja pri posamezniku, kako posameznik kontrolira izvor nadzorovanja ter kako skozi izvor nadzorovanja pojasnjuje posamezne dogodke. V tem delu smo povzeli tudi glavne ugotovitve raziskav različnih avtorjev o povezavi izvora nadzorovanja s starostjo, spolom, kulturo, etiko, vero, zdravjem, stresom, vodenjem, kakovostjo opravljanja dela, zadovoljstvom pri delu, pripadnostjo instituciji, konfliktom med delom in družino, podjetništvom in nakupovanjem. V tretjem delu naloge smo predstavili raziskave različnih avtorjev (Hyatt in Prawitt, 2001; Patten, 2005; Donnelly in drugi, 2003; Chen in Silverthorn, 2008) o vplivu izvora nadzorovanja in zaznane strukturiranosti delovnega okolja na revizorjevo opravljanje dela in zadovoljstvo pri delu, o vplivu izvora nadzorovanja na revizorjevo pripadnost instituciji, sprejemanje disfunkcionalnega vedenja, namen za zamenjavo službe in oceno opravljanja dela ter o vplivu izvora nadzorovanja na stres na delovnem mestu ter na kakovost opravljanja dela in zadovoljstvo pri delu med revizorji. V četrtem delu naloge smo predstavili raziskovalno metodologijo lastne empirične raziskave o vplivu izvora nadzorovanja na nekatere dejavnike pri delu revizorjev, in sicer posebej za revizorje računskega sodišča in posebej za pooblaščene revizorje, vpisane v register pri SIR. Vpliv izvora nadzorovanja (in zaznane strukturiranosti delovnega okolja) na nekatere dejavnike pri njihovem delu, kot so zadovoljstvo pri delu, kakovost opravljanja dela, stres na delovnem mestu, pripadnost instituciji in namen oditi oziroma ostati v instituciji smo preverili z 12 hipotezami. V okviru tega dela smo primerjali rezultate ugotovitev empirične raziskave med internalisti in eksternalisti − revizorji računskega sodišča ter internalisti in eksternalisti − pooblaščenimi revizorji, vpisanimi v register pri SIR ter med revizorji računskega sodišča in pooblaščenimi revizorji, vpisanimi v register pri SIR. Rezultate ugotovitev empirične raziskave za revizorje računskega sodišča in pooblaščene revizorje, vpisane v register pri SIR, smo primerjali z rezultati ugotovitev raziskav Hyatta in Prawitta (2001), Pattna (2005), Donnellya in drugih (2003) ter Chena in Silverthorna (2008) ter poročali o enakostih in razlikah med njimi. V sklepnem, petem delu naloge pa smo povzeli ključne ugotovitve.
Keywords: izvor nadzorovanja, internalnost, eksternalnost, strukturiranost delovnega okolja, zadovoljstvo pri delu, kakovost opravljanja dela, stres na delovnem mestu, pripadnost instituciji, namen za zamenjavo službe, revizija, računsko sodišče, inštitut za revizijo.
Published: 20.08.2012; Views: 1335; Downloads: 400
.pdf Full text (2,01 MB)

Search done in 0.25 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica