| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


11 - 12 / 12
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
11.
MOTENE OSEBNOSTI - POJEM IN POMEN ZA PRESOJANJE PRIŠTEVNOSTI( KRIMINOLOŠKI VIDIK)
Vesna Tovornik, 2011, diplomsko delo

Opis: Motene osebnosti so eno najbolj spornih področij tako v pravu kot tudi v psihiatriji. Osebnost je motena, ko gre za skupek različnih osebnostnih in značajskih posebnosti, ki se kažejo v odnosu do vrednostnega sistema in okolice ter se odražajo v življenjskem slogu posameznika. V populaciji motenih osebnosti najdemo največ storilcev najbolj nevarnih kaznivih dejanj, kazenskopravna represija pa zaradi njihove zapletene osebnostne strukture nanje nima nikakršnega vpliva. Tudi s strani psihiatrije so motene osebnosti problematične za obravnavo, kar posledično vpliva na psihiatrično izvedenstvo in določanje prištevnosti. Tako se skozi celotno diplomsko delo prepletata področji prava in psihiatrije, pri čemer prihaja tudi do nasprotujočih si stališč med njima. V prvem delu diplomske naloge sem želela predvsem raziskati vrste motenih osebnosti, pri čemer sem opisala prav vse vrste, da bi poudarila, na koliko različnih načinov je naša osebnost lahko motena. Od vseh pa sem najbolj izpostavila disocialno motene osebnosti (ali v ljudskem žargonu 'psihopate'), in sicer, kaj je tisto, kar jih pripravi do tega, da storijo kazniva dejanja, kaj je tisto, česar jim primanjkuje, in kaj želijo skozi storjena kazniva dejanja pridobiti. Presenetilo me je predvsem dejstvo, da v veliki meri na nastanek motenih osebnosti vpliva družina. Res je, da mora imeti človek že ob rojstvu določene pogoje (npr. gensko zasnovo, delovanje v možganih) zato, da bo postal osebnostno moten, vendar je ključni dejavnik pri ustvarjanju motenih osebnosti prav družinsko okolje. Motene osebnosti se ne zavedajo, da potrebujejo zdravljenje, ki v psihiatrični bolnišnici zaradi psihične strukture motenih osebnosti tudi ni primerno, saj gre za trajne, izrazite, stabilne in globoko zakoreninjene vedenjske vzorce, ne pa za bolezen, ki bi se pojavila po predhodnem duševnem zdravju in bi jo bilo mogoče z ustreznimi zdravili pozdraviti. Ker pa so motene osebnosti pogosti storilci kaznivih dejanj in v večini primerov spoznani za prištevne, najpogosteje pristanejo v zaporu, ki je prav tako neprimerna ustanova za njihovo rehabilitacijo. Vprašanje prištevnosti je pri motenih osebnostih posebej občutljivo področje. Nekoč so bile motene osebnosti kot storilci kaznivih dejanj lahko spoznane tudi za neprištevne, od leta 2008, ko je bil sprejet KZ-1, pa le za bistveno zmanjšano prištevne, ker gre pri njih za trajno duševno motenost in ne za duševno motnjo. To pomeni, da ne izpolnjujejo bioloških pogojev neprištevnosti, ker izhajajo iz značajske strukture določene osebnosti oz. njenega karakterja, ki pa je že po naravi v konfliktu s splošnim družbenem karakterjem. V psihiatričnih izvedenskih mnenjih je največkrat zapisano, da se osebnostno moteni v času storitve kaznivega dejanja zavedajo svojih dejanj, zato so v veliko primerih spoznani za prištevne in s tem kazensko odgovorne. Pri ugotavljanju prištevnosti motenih osebnosti ne moremo mimo področja psihiatričnega izvedenstva, ki je že samo po sebi občutljivo področje, ker je njegov predmet človekovo duševno zdravje oz. človekova psiha. Pomembno za presojanje prištevnosti je predvsem to, da psihiatrični izvedenec ugotovi le psihični status storilca v času storitve kaznivega dejanja, odločitev, ali je storilec storil dejanje v prištevnem stanju, pa je vedno na strani sodnika. Sodnik torej mora poznati vsaj osnove psihiatrije, da se lahko opredeli glede storilčeve prištevnosti, zaradi česar bi bilo potrebno zagotoviti čim več strokovnih izobraževanj med sodniki in psihiatrično stroko. Neprištevnim in bistveno zmanjšano prištevnim storilcem kaznivim dejanj se izrekajo varnostni ukrepi obveznega psihiatričnega zdravljenja. Le-ti so bili izključeni iz kazenske zakonodaje zaradi spremenjenega pojma krivde, pri čemer se je pričakovalo, da bodo urejeni v Zakonu o duševnem zdravju. Ta zakon pa jih ne ureja, zato se na podlagi prehodne določbe še vedno uporabljajo določbe prej veljavnega Kazenskega zakonika. Predlagajo se že spremembe tud
Ključne besede: motene osebnosti, disocialno motene osebnosti, disocialni sindrom, prištevnost, patološki afekt, psihiatrično izvedenstvo, forenzična bolnišnica
Objavljeno: 17.06.2011; Ogledov: 3774; Prenosov: 489
.pdf Celotno besedilo (770,18 KB)

12.
Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici