| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 12
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Vloga izvedenca medicinske stroke v civilnih sodnih postopkih
Sebastjan Horvat, 2020, diplomsko delo

Opis: Izvedenstvo v civilnih pravdnih postopkih predstavlja vedno bolj pomembno dokazno sredstvo v nenehno razvijajočem pravnem sistemu. Diplomska naloga obravnava in analizira vlogo sodnih izvedencev s poudarkom na problematiki izvedenstva medicinske stroke. Slednjih se v praksi na podlagi kompleksnih dejanskih stanj pojavlja največ, predvsem v odškodninskih sporih in v zvezi z odmero nepremoženjske škode. Sodišče uporabi dokaz z izvedencem takrat, kadar ne razpolaga s strokovnim znanjem. Primarna funkcija izvedenca je izdaja izvida in mnenja na podlagi strokovnega znanja, ki znatno pripomoreta k razjasnitvi relevantnih dejstev. Stranke procesa konkretno opredelijo, o čem naj izvedenec izdela izvid in mnenje, pogosto pa jih pozove tudi sodišče, da postavijo vprašanja, katera se postavijo izvedencu. Z uvedbo novele E Zakona o pravdnem postopku se je izvedenstvo uveljavilo kot samostojni dokaz pred pravdo.
Ključne besede: civilno pravdni postopek, izvedenec, izvedenstvo, izvedenec medicinske stroke, zakon o pravdnem postopku, novela ZPP-E
Objavljeno: 12.10.2020; Ogledov: 406; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (366,11 KB)

2.
Normativna ureditev sodnega izvedenstva v kazenskih postopkih
Gal Gorjup, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo obravnavali ureditev sodnega izvedenstva in vlogo sodnega izvedenca v kazenskem postopku. V začetku diplomske naloge smo opredelili osnovne pojme, kot sta izvedenstvo in izvedenec, ter kdo je sploh lahko sodni izvedenec in kako lahko nekdo to postane. Nato smo se osredotočili na potek procesa izvedenstva ter spoznali, kdo odreja izvedenstvo, kako se določi predmet izvedenstva, kakšen je potek dela sodnega izvedenca in predstavili dva najpomembnejša izdelka sodnega izvedenca – izvedenski izvid in mnenje, ki imata na sodišču dokazno vrednost. Predstavili smo oblike oziroma vrste sodnega izvedenstva in vsako podrobneje spoznali ter se seznanili z oblikami, ki jih Zakon o kazenskem postopku navaja kot obvezne. Nato smo na kratko opisali še eno izmed problematičnih področij sodnega izvedenstva v kazenskem postopku, in sicer izvedenstvo na področju spolne zlorabe otrok. V zadnjem delu diplomske naloge pa smo opravili analizo sodbe Ustavnega sodišča U-I-132/95, ki je obravnavalo, ali je 2. odstavek 249. člena v sladu z Ustavo Republike Slovenije. Skozi diplomsko nalogo smo potrdili vse tri hipoteze, ki smo si jih zadali v uvodnem delu, in sicer prvo hipotezo, da sodišče ni strokovno usposobljeno za vsa področja in zato potrebuje pomoč sodnih izvedencev, ki sodišču pomagajo razumeti strokovna, ne pa pravna vprašanja. Druga potrjena hipoteza, da je sodni izvedenec v kazenskem postopku lahko vsak, ki je strokovnjak določenega področja, zato se mora na zahtevo kazenskega sodišča odzvati, ter tretja hipoteza, da je sodni izvedenec več kot zgolj priča v kazenskem postopku, zato mora biti nepristranski in morajo zanj veljati enaki pogoji izločitve, kot to veljajo za sodnika.
Ključne besede: diplomske naloge, sodni izvedenec, izvedenstvo, kazenski postopek, izvedensko mnenje
Objavljeno: 14.09.2020; Ogledov: 185; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (467,46 KB)

3.
Ponaredki slik kot oblika kriminalitete zoper umetnine in izvedenstvo v Sloveniji
Lana Rupar, 2020, diplomsko delo

Opis: Preiskovanje ponarejanja umetnin je zapleteno saj zahteva dobro načrtovanje, organiziranje dela in povezovanje s strokovnjaki, ki delujejo na področju poznavanja podpisov, materialov, tehnik nanosa, obdobij umetnoste zgodovine oziroma stilov in drugo. Le multidisciplinarno delovanje omogoča uspešno preiskovanje primerov kaznivih dejanj zoper umetnine. Zaključno delo se osredotoča na preiskovanje ponaredkov slik, medresorsko sodelovanje različnih subjektov ter na tehnike preiskave, ki so ključne za avtentikacijo umetnine. Z metodo analize vsebine pisnih virov smo pregledali domačo in tujo strokovno literaturo. Na podlagi pregleda smo oblikovali teoretična izhodišča glede pristopov k preiskovanju tovrstne kriminalitete in vlogi multidisciplinarnega sodelovanja pri preiskovanju ponaredkov umetnin. Empirično tonirano podlago za ovrednotenje izhodišč smo pridobili iz analize delno strukturiranih intervjujev, ki smo jih naredili s predstavniki policije, strokovnjakov s področja umetnostne zgodovine oziroma cenilstva in s področja podpisov. Ugotavljamo, da je za uspešno preiskovanje kaznivega dejanja ponarejanja slik potrebna kohezija med številnimi subjekti, ki se morajo povezovati v multidisciplinirano ekipo. Za uspešno stilistično in zgodovinsko analizo ter posledično odkrivanja lastnosti slike, avtorja in obdobja, je sodelovanje z izvedenci s področja umetnostne zgodovine primarnega pomena. Ključnega pomena je tudi sodelovanje s strokovnjaki s področja podpisov, saj lahko le ti že v začetni fazi pripomorejo k odkrivanju informacij o pisalnih značilnostih in o pristnosti podpisa. Preiskovanje kaznivih dejanj zoper umetnine bi moralo potekati znotraj okvirjev institucije, ustanovljene na nacionalni ravni, ki bi se izključno ukvarjala s kriminaliteto zoper umetnine in kulturno dediščino, vsak posameznik pa bi moral pred nakupom umetnine, obvezno preveriti avtentičnost slike, saj bi s tem bistveno pripomogel k zmanjšanju ponaredkov na trgu.
Ključne besede: diplomske naloge, umetnine, ponaredki, preiskovanje, izvedenstvo, podpis
Objavljeno: 10.09.2020; Ogledov: 182; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

4.
Institut neprištevnosti in njegova uporaba v sodni praksi
Patricija Majhen, 2019, magistrsko delo

Opis: Prištevnost je pravni izraz za psihološko stanje storilca kaznivega dejanja, ki se je v trenutku storitve tega dejanja zavedal posledic in kazenske odgovornosti za storjeno dejanje. O neprištevnosti govorimo, ko storilec v času izvršitve dejanja zaradi duševne motnje ali duševne manjrazvitosti ni mogel razumeti njegovega pomena oziroma svojega ravnanja ni mogel obvladovati. V tovrstnih primerih ne moremo govoriti o storitvi kaznivega dejanja, ampak zgolj o storitvi protipravnega dejanja, saj morajo biti za obstoj kaznivega dejanja kumulativno izpolnjeni vsi elementi – človekovo voljno ravnanje, bit kaznivega dejanja, protipravnost in krivda. Neprišteven storilec pa za storjeno dejanje ni kriv, zato zoper takega storilca sodišče izda oprostilno sodbo. Neprišteven storilec je lahko kriv za storjeno dejanje zgolj v primeru, ko si sam povzroči neprištevnost z uporabo alkohola, drog, drugih psihoaktivnih snovi ali kako drugače. Za storjeno kaznivo dejanje pa je kriv le, če se ugotovi, da je bila pred tem za izvršeno dejanje podana njegova krivda, ki jo zakon določa za to dejanje. V tem primeru sodišče zoper storilca izda obsodilno sodbo ter mu izreče dejanju primerno kazensko sankcijo. Govorimo o institutu actio libera in causa oziroma o dejanjih, ki so svobodna v odločitvi, ne pa v izvršitvi. Med stanjem prištevnosti in stanjem neprištevnosti pa obstaja več vmesnih stanj, storilec je tako lahko tudi zmanjšano prišteven. Pravno relevantno je zgolj stanje bistveno zmanjšane prištevnosti na podlagi duševne motnje, duševne manjrazvitosti ali kakšne druge trajne in hude duševne motenosti, ki pa ne izključuje krivde storilca. Bistveno zmanjšano prišteven storilec je kriv za storjeno kaznivo dejanje, zato mu sodišče izreče obsodilno sodbo. Dejstvo, da je dejanje izvršil v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti, ima sodišče možnost upoštevati le v višini izrečene kazni, na način, da mu le-to omili. Zakon duševnih motenj, ki lahko predstavljajo vzrok neprištevnosti ne določa taksativno, zaradi obstoja prevelikega števila duševnih motenj ter nepoznavanja psihiatrične stroke, prav tako pa sama duševna motnja še ne pomeni obstoja neprištevnosti. Če se ugotovi obstoj določene duševne motnje pri storilcu, je potrebno presoditi, kako je ta vplivala na storilčev stik z realnostjo v času izvršitve dejanja. Storilec lahko ima namreč določeno duševno motnjo, ki pa na njegovo izvršitev kaznivega dejanja ni vplivala. Neprištevnost je konkretna situacija, ki se jo ovrednoti pri vsakem posameznem dejanju. Za ugotavljanje dejstva, ali je bila storilčeva prištevnost v času izvršitve kaznivega dejanja izključena ali zmanjšana, ima sodišče možnost odrediti izvedenca psihiatrične stroke, ki na podlagi psihiatričnega pregleda obdolženca poda izvid in mnenje o njegovem duševnem stanju. V primeru, ko pa obramba pri sodišču vzbudi sum o storilčevi neprištevnosti ali bistveno zmanjšani prištevnosti v času izvršitve kaznivega dejanja, pa je odreditev izvedenca psihiatrične stroke celo obligatorna. Sodišče, ki se ukvarja zgolj s pravno znanostjo, namreč nima zadostnega znanja, da bi samo presojalo o zadevah, ki sodijo na področje psihiatrije, zato mora za tovrstno mnenje prositi stroko, ki se s tem ukvarja. Če tekom dokaznega postopka na podlagi izvida in mnenja izvedenca psihiatra sodišče ugotovi, da je bil storilec v času izvršitve kaznivega dejanja neprišteven, mu ne sme izreči kazni, saj zanj ni kriv. Zakon pa dopušča možnost, da se taki osebi izrečejo posebni prisilni ukrepi kurativne narave, katerih namen je zdravljenje duševno abnormne osebe, ki utegne biti nevarna za okolico, saj se zgolj na tak način lahko doseže prevencija storitve in ponavljanja hujših kaznivih dejanj. Govorimo o varnostnem ukrepu obveznega psihiatričnega zdravljenja v zdravstvenem zavodu in varnostnem ukrepu obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti, ki se lahko izrečeta tako neprištevnemu, kot bistveno zmanjšano prištevnemu storilcu.
Ključne besede: kaznivo dejanje, protipravno dejanje, kazenska odgovornost, krivda, neprištevnost, bistveno zmanjšana prištevnost, actio libera in causa, psihiatrično izvedenstvo, varnostni ukrep
Objavljeno: 27.06.2019; Ogledov: 977; Prenosov: 159
.pdf Celotno besedilo (879,94 KB)

5.
Korupcija in sodno izvedenstvo
Mateja Lepoša, 2017, diplomsko delo

Opis: Korupcija predstavlja grožnjo na slehernem področju, kjer se pojavi. Obstaja že od nekdaj, njen pomen pa se skozi zgodovino spreminja. Posebej zaskrbljujoče je, ko se pojavi na področjih, ki se proti njej borijo, na primer policija in sodišče. V takih institucijah korupcija izpodbija temelje, ki so zapisani v zakonodaji, pravilnikih, načrtih in podobno. Ker pri koruptivnih dejanjih nimamo klasične žrtve, jo je zelo težko odkrivati. Ob koruptivnem dejanju imata tako dajalec podkupnine kot prejemnik oziroma storilec korist. O njej, razen ob prijavah, ki potem postanejo predmet raziskovanja in nadzorovanja, javnost ne izve ničesar. V primeru prijave, akterji, ki so vpleteni v dejanje, poskrbijo, da se o kaznivem dejanju čim manj izve. Ključni element pri tem predstavljajo mediji. Kar je o korupciji znanega, objavijo novinarji, ki spremljajo sojenja in tekom celotne preiskave zbirajo informacije o primerih. Sodno izvedenstvo je del kazenskega postopka, kjer lahko pride do koruptivnih dejanj. Sodni izvedenec je strokovnjak na določenem področju, ima primerno znanje in pristojnost oziroma dolžnost, da sodišču pri določenih primerih pomaga. Prav zaradi svoje vloge, ki je v določenih primerih ključnega pomena, saj sodniki svojo razsodbo ali končno sodbo oprejo na izvedenčevo mnenje, lahko stranka, ki je v postopku premožnejša, izbere lažjo pot do »zmage« na sodišču. Slovenski sodni sistem ne vodi evidence, kjer bi sodišče pred izbiro izvedenca lahko preverilo, kolikokrat je izvedenec mnenje podal in kakšno vlogo je mnenje imelo na končni izid. Sodniki najpogosteje izberejo izvedenca, s katerimi imajo izkušnje iz prejšnjih primerov. V Sloveniji so mediji za javnost ključnega pomena pri poročanju o korupciji, saj so njihovi članki objavljeni v časopisih, na spletu in podobno. Prav tako veliko javno dostopnih informacij najdemo na spletni strani Komisije za preprečevanje korupcije.
Ključne besede: kazniva dejanja, sodno izvedenstvo, izvedenska mnenja, sodni izvedenci, korupcija, diplomske naloge
Objavljeno: 12.10.2017; Ogledov: 715; Prenosov: 136
.pdf Celotno besedilo (808,70 KB)

6.
Vloga izvedenca v kazenskem postopku
Matjaž Ajdič, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava vlogo izvedenca v kazenskem postopku, ki sodi v kazensko-pravno področje. Naloga je teoretična, saj skozi teorijo predstavlja izvedenca, ki ima v kazenskem postopku vlogo, da za primer, ki ga obravnava, ugotovi dejanske okoliščine in dejstva, do katerih sodišče težje pride. Slednje namreč nima potrebnih strokovnih znanj, da bi lahko samo brez ustreznih dokazov dokončno učinkovito izpeljalo kazenski postopek. Glavno vlogo, ki jo ima izvedenec v kazenskem postopku, predstavlja tudi izvid in mnenje. Naloga vsakega izvedenca pri tem pa je, da slednjega poda sodišču. Izvedenec je v diplomski nalogi predstavljen kot eden izmed treh subjektov kazenskega postopka, ki s svojim strokovnim znanjem sodišču nudi pomoč, da ta lažje sprejme dokončne odločitve. Namen izvedenca je namreč razjasniti tista dejstva, o katerih sodišče nima zadostnega strokovnega znanja, izvedenec pa lahko na podlagi izkušenj iz svojega področja hitreje najde rešitev za problem, ki ga sodišče obravnava. V diplomskem delu sta postavljeni hipotezi, preko katerih poskušamo odgovoriti na vprašanje, zakaj je vloga izvedenca v kazenskem postopku pomembna ter kakšna je razlika med izvedencem in pričo. Skozi jedro diplomske naloge želimo ugotoviti, kakšna je vsebina izvedenčeve vloge in katere so zakonske določbe o vlogi in nalogah izvedenca v kazenskem postopku ter kakšen problem v izvedenstvu predstavlja pristranskost. Opravljena je tudi analiza dveh sodb ustavnega sodišča in dveh sodb vrhovnega sodišča, predstavljen pa praktični primer izvedenstva o primeru Kamenik.
Ključne besede: kazensko pravo, kazenski postopek, izvedenstvo, izvedenci, izvedensko mnenje, diplomske naloge
Objavljeno: 15.11.2016; Ogledov: 1368; Prenosov: 223
.pdf Celotno besedilo (991,13 KB)

7.
Sodni izvedenec psihološke stroke
Tinkara Pavšič Mrevlje, 2011, pregledni znanstveni članek

Opis: Besedilo daje pregled različnih vsebin, s katerimi se srečujejo sodni izvedenci psihološke stroke. Za mnenje ga lahko zaprosijo v civilnopravnih in upravnih postopkih ter v zadevah s podobnimi vsebinami. V članku je poudarek na kazenskopravnih zadevah, kot so zmožnost obtoženčevega sodelovanja v sodnem postopku, prištevnost in kazenska odgovornost ter ocena tveganja za ponovitev kaznivega dejanja. Predstavljeno je tudi sodelovanje psihologa izvedenca v primerih ocenjevanja veljavnosti pričanja, ki pri nas še ni uveljavljeno v praksi.
Ključne besede: izvedenstvo psihološke stroke, sodna psihologija, prištevnost, pričanje
Objavljeno: 30.12.2015; Ogledov: 1291; Prenosov: 98
URL Povezava na celotno besedilo

8.
Problem ekonomsko-finančnega izvedenstva v kazenskem postopku
David Jereb, 2015, diplomsko delo

Opis: Izvedensko mnenje je že nekaj stoletij uveljavljeno dokazno sredstvo v kazenskem in civilnem procesu, še posebej pa se njegova vloga in pomen povečujeta v zadnjem času zaradi hitrega razvoja znanosti in tehnike. Izvedensko mnenje je izrednega pomena predvsem zaradi strokovnosti odgovorov na zastavljena vprašanja in večje objektivnosti ter zanesljivosti odgovorov o pravno relevantnih dejstvih. Izvedenstvo je procesno dejanje, ki ga zakon ureja kot posebno preiskovalno dejanje, s katerim se dobi poseben dokaz v materialnem smislu, to je izpovedba izvedenca (izvid ali mnenje). Poznamo veliko vrst izvedenskih mnenj, skoraj toliko, kolikor je različnih strokovnih področij. Predvsem po letu 2000 se vedno bolj uporablja izvedensko mnenje ekonomsko-finančne stroke zaradi naraščanja kaznivih dejanj zoper gospodarstvo. Zaradi težavnosti kaznivih dejanj v gospodarstvu sodnik ne more pravično presoditi o krivdi obdolženega, zato sodnemu izvedencu ekonomsko-finančne stroke odredi, katera vprašanja in neznanke naj razloži za lažje dojemanje in razumevanje zadeve. Velikokrat so sodni izvedenci strokovnjaki z računovodskega področja, ki so zadolženi za pregled računovodskih izkazov, ugotavljanje stanja na transakcijskih računih gospodarskih družb, ugotavljanje višine neupravičeno pridobljenih sredstev in podobno v primerih prevar, preslepitev, poneverb in ostalih oblikah gospodarskega kriminala. Skupaj z razvojem tehnologije in znanosti obenem napreduje tudi gospodarska kriminaliteta, saj storilci z novejšo tehnologijo in novimi spoznanji stroke iščejo nove metode ter načine izvrševanja kaznivih dejanj, najpogosteje v želji po velikem dobičku in ugledu v družbi. Pred raziskovanjem smo postavili tri hipoteze in ugotovili, da je mnenje sodnega izvedenca poglaviten dokaz, na katerega se opira odločitev sodišča, zato smo hipotezo 1 potrdili. Prav tako smo potrdili hipotezo 2, kjer smo predpostavljali, da sta strokovnost in integriteta izvedenca na najvišji ravni. Hipotezo 3, kjer smo ugotavljali, ali sta forenzično računovodstvo in revizorstvo ključni orodji pri preverjanju in dokazovanju nepravilnosti v gospodarskih družbah, smo ovrgli, saj je preiskovanje kaznivih dejanj v Republiki Sloveniji v pristojnosti policije.
Ključne besede: gospodarska kriminaliteta, preiskovanje, kazenski postopek, dokazi, sodno izvedenstvo, izvedenska mnenja, forenzično računovodstvo, revizije, diplomske naloge
Objavljeno: 21.10.2015; Ogledov: 854; Prenosov: 126
.pdf Celotno besedilo (579,28 KB)

9.
PRAVNI VIDIK FORENZIČNE PSIHIATRIJE
Simona Nimac, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena pravna podlaga forenzične psihiatrije. Forenzična psihiatrija se je razvijala skozi zgodovinska obdobja (od rimske dobe pa do 21. stoletja) saj je oblast v primeru kaznivega dejanja forenzičnega storilca kaznovala na različne načine. V Sloveniji, v Mariboru je bila tudi otvoritev enote za forenzično psihiatrijo, čeprav dodatni oddelek še ni odprt. Kljub težavam, ki jih forenzična psihiatrija ima, je njeno delovanje nujno za zagotovitev uspešnega zdravljenja forenzičnih storilcev, ki so pri tem zaradi varnosti ločeni od preostalih bolnikov. Forenzični bolniki so za uveljavljanje svojih pravic prosili za pomoč varuha za človekove pravice. Psihiatrija in pravo se srečujeta na področju psihiatričnega izvedenstva, zdravljenja psihiatričnih bolnikov brez njihove privolitve in varnostnih ukrepov obveznega psihiatričnega zdravljenja.
Ključne besede: forenzična psihiatrija, psihiatrično izvedenstvo, neprostovoljna hospitalizacija, varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja, pravni vidik.
Objavljeno: 19.02.2015; Ogledov: 2010; Prenosov: 320
.pdf Celotno besedilo (344,53 KB)

10.
Dokazna vrednost izvedenskih mnenj na primeru Kamenik : diplomsko delo univerzitetnega študija
Marjana Jugovec, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi so zajeta osnovna spoznanja s področja dokazovanja, izvedenstva, povezana z izvedenstvom za preiskavo sledi obuval, in pomembnost izvedenskih mnenj za sam kazenski postopek. Sojenja brez pritegnitve izvedenca v dokazni postopek si danes niti ne moremo več predstavljati, saj z izvedenstvom vstopajo v kazenski postopek vedno bolj natančni znanstveni načini ugotavljanja dejstev, pomembni za učinkovito reševanje kazenskih zadev. Rezultat izvedenstva je izvedensko mnenje, ki daje strokoven odgovor na zastavljeno vprašanje, in je dokaz kot vsak drug dokaz. V izvedenskem mnenju izvedenec opredeli ali so obuvala, ki so bila zasežena osebi, povzročila preiskovano sled, oz. kolikšna je verjetnost, da so ravno zasežena obuvala povzročila preiskovano sled. Njegov pomen ni samo v strokovnosti, ampak tudi v večji objektivnosti in s tem zanesljivosti odgovorov o pravno relavantnih dejstvih. Kljub vsemu pa je dokazna vrednost izvedenskih mnenj podvržena načelu proste presoje dokazov, saj sodišče ni vezano na ugotovitve izvedenskega mnenja. Izvedenska mnenja so v primeru Kamenik pomembno vplivala na potek sojenja. Poglavitni dokaz v primeru štirikratnega umora v Tekačevem je sled obuvala, zaradi katere je med petimi, tako domačimi kot tujimi izvedenci, prišlo do velikih razhajanj, in posledično še danes obstaja dvom o Kameniku kot storilcu kaznivega dejanja umora.
Ključne besede: dokazi, dokazna sredstva, dokazovanje, izvedenstvo, izvedenska mnenja, študije primerov, diplomske naloge
Objavljeno: 09.05.2013; Ogledov: 1149; Prenosov: 221
.pdf Celotno besedilo (785,36 KB)

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici